Od nekdaj so bili tu doma trdni kmetje, vinogradniki in sadjarji. Čeprav so živeli ob reki, ki je naravna ločnica, ljudi tostran in onstran Sotle ni nikoli razdvajala. Je bila pa tudi bližina meje eden od razlogov, da so Nemci že leta 1941 Obsoteljčane na hitro izselili v Nemčijo, na njihove kmetije pa naselili zanesljivejše, torej "svoje" kočevske Nemce. Tudi Jože Pratengrazer, kmet iz vasi Kunšperk, je kot osemletni deček skusil deportacijo, na srečo tudi vrnitev po koncu vojne. "Kočevarji sicer niso bili slabi gospodarji, zemljo so vestno obdelovali, je pa njihov prihod zadal smrtni udarec našim gorcam. Holcarji so trto pustili vnemar, ko smo prišli domov, je bila dolga tudi po dvajset metrov, začeti smo morali vse znova." Pri Cigan', kot se reče Jožetovi domačiji, živijo - tako kot večina Šempetranov in bližnjih vaščanov - zgolj od kmetijstva, z izjemo sina, ki hodi v službo. Imajo nekaj govedi, letno zredijo in oddajo kakih 100 pujsov, nekaj zemlje so vzeli v najem in imajo, kot je tukaj v krvi in navadi, tudi lep sončen vinograd na bizeljski strani. Kar je meja med dvema državama, in to dokaj "trda", se je marsikaj obrnilo na slabše.