Toda, raje počakajmo in analizirajmo obnašanje porabnikov v tem slovenskem živinorejskem raju... Po svoje je nenavadno, da se tako dolgo izogibamo odkritju za BSE obolele govedi in da panika med porabniki ni večja. Res je sicer, da se ozaveščenost porabnikov zvišuje, saj nam je kar 70,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da so pri nakupovanju mesa pozorni na njegovo geografsko poreklo (še vedno pa jih četrtina ne prebere ali poizve, odkod prihaja kupovano meso), in res je, da je stopnja zaupanja strokovnjakom, ki trdijo, da je pri nas prodajana govedina neoporečna, še kar zadovoljivo visoka (58,8 odstotka respondentov zaupa tem strokovnjakom). Toda po drugi strani naše mesno-oskrbovalne poti niso ravno zgled samozaščitnega obnašanja. Na vprašanje, kje se vaše gospodinjstvo oskrbuje z mesom in mesnimi izdelki, nam je namreč kar 41,2 odstotka vprašanih odgovorilo, da iz domače reje (podrobnejši podatki so predstavljeni v grafikonu). No, boste porekli, saj že vemo, da ima večina Slovencev še vedno kmečke korenine oziroma je tesno povezana s kmetijsko pridelavo na domačem gruntu. Res je, toda kar zraste doma, v večini primerov ne gre skozi registrirane klavnice (oziroma skozi ustrezne veterinarske inšpekcijske postopke), zato je tudi verjetnost prenosa bolezni na človeka toliko večja. Hm, zelo velika, bi lahko rekli. Kajti, 37,4 odstotka respondentov nam je povedalo, da pogosto uživa meso živali (prašičev, govedi, perutnine, drobnice), ki niso bile zaklane v registriranih klavnicah, 27,4 odstotka pa tako mesto uživa včasih. Skoraj 60 odstotkov je torej takih, ki pogosto ali včasih uživajo meso iz neregistriranih klavnic, 39,4 odstotka vprašanih pa nam je zatrdilo, da takega mesa nikoli ne uživa.