Herbert Stepic, predsednik uprave banke Raiffeisen International, je junija letos od združenja evropskega poslovnega tiska (v katerem so vsi najuglednejši poslovni časniki) prejel nagrado za evropskega menedžerja leta. Le nekaj mesecev prej je prejel tudi nagrado za evropskega bančnika leta. Razlog: pionirska vloga in dinamični razvoj v srednji in vzhodni Evropi. Podatki o rasti banke so res impresivni. Nekdaj ena manjših avstrijskih bank je v nekaj desetletjih postala eden glavnih igralcev v regiji. Lani so z več kot štiristo novimi podružnicami njihovo skupno število povečali na 2848, kar je daleč največ med tekmeci, dobiček je zrasel za več kot 50 odstotkov in presegel milijardo evrov, vrednost njihovih delnic pa se je v zadnjih dveh letih več kot podvojila. Vsi priznavajo, da je za uspehe najbolj zaslužen prav Herbert Stepic, ki je bil avtor zamisli in glavni arhitekt Raiffeisnove širitve na vzhod. Čeprav 60-letni ljubitelj dobre hrane, cigar in tenisa nedvomno pozna recept za prodor na nove trge (kot gurman pa tudi številne druge recepte), ga za Slovenijo še ni zares našel. Naj vam najprej čestitam za odmevne nagrade v letošnjem letu. Hvala. To ima opraviti s starostjo. Koliko vam pomenijo te nagrade?Vsak ima to rad, tudi jaz. Moram pa reči, da jih vidim kot priznanje vsej organizaciji, torej 55.000 zaposlenim v Raiffeisnu in ne le meni osebno. En sam človek tega ne bi zmogel, res pa je, da sem 25 let gradil to organizacijo, zato zdaj stojim v ospredju in pobiram nagrade. Pred 20 leti ste na Madžarskem odprli svojo prvo banko v srednje-vzhodni Evropi, kmalu pa je sledila vaša bliskovita širitev po vsej regiji. Sta se vam ideja o tem in koncept širitve res porodila v enem samem dnevu v nekem smučarskem središču? In kaj je bil glavni povod za to? Vse življenje pravzaprav že delam na razvijajočih se trgih srednje in vzhodne Evrope, a je tudi mene presenetilo, kako hitro so se po padcu berlinskega zida dogodile spremembe v tem delu Evrope. Sem pa takoj vedel, da je treba to enkratno priložnost izkoristiti za našo banko. Ideja se mi je porodila v Alpbachu, ki je res smučarsko središče, a je bilo takrat bolj primerno za iskanje gob in kakšno dobro pivo. Tam smo imeli forum gospodarstvenikov, kjer smo se pogovarjali o priložnostih za Avstrijo leta po padcu zidu. Med poslušanjem zvoncev krav sem v sobi v štirih urah napisal koncept, ki je bil osnova naše širitve na te trge, seveda pa je temu sledilo še 20 let trdega dela. Odtlej se je za vašo banko veliko spremenilo. Takrat ste bili na devetem mestu v Avstriji, zdaj pa ste ne le največji v Avstriji, ampak eden največjih v vsej regiji srednje in vzhodne Evrope, kjer ste navzoči v 16 državah. Avstrija je bila takrat prezasičena z bankami, kar pravzaprav velja tudi za Slovenijo. Veliko je bilo državnega lastništva, kar spet velja tudi za Slovenijo, in nič kaj dosti se ni premaknilo. Trg je bil premajhen za obstoječi bančni sektor in možnost širitve na nastajajoče trge v jugovzhodni Evropi je bila priložnost in nuja. Po drugi strani sem verjel, da imamo prav zaradi gostote bank in bankirjev velik rezervoar dobrega bančnega znanja in strokovnjakov, podobno kot ga je znotraj jugoslovanskega prostora imela Slovenija. Jasno mi je bilo, da bi bilo za nas idealno, če bi imeli trg, kjer bi lahko uporabili svoje vire ljudi in znanja. To se je res zgodilo, ne le pri Raiffeisnu, ampak tudi pri Erste Bank in nekdanji Bank Austria (zdajšnji UniCredit), ki so tudi lepo uspele v tej regiji. Mi smo bili pionirji, a tudi nekaj drugih avstrijskih bank je dobro izkoristilo priložnost. Širitev v to regijo se je izkazala za izvrstno odločitev, a je terjala nekaj poguma, saj tveganja na tem nestabilnem območju, kjer je potekala tudi vojna, niso bila majhna. Ste kdaj podvomili o uspehu, denimo, ko je bilo zaradi streljanja moteno poslovanje vaše hrvaške podružnice? Odkrito rečeno nisem nikoli dvomil in nikoli ne dvomim. Je le ena pot in ta vodi naprej. Ves čas mi je bilo jasno, da združitve Evrope ni mogoče ustaviti. Seveda so bile mučne faze in velike politične negotovosti, zlasti v Jugoslaviji, kjer je bilo prav tako jasno, da v večnarodnostni državi ne bo šlo brez vojne. A čeprav se vsi neradi spominjamo teh časov, je bilo to v retrospektivi vendarle dokaj kratko obdobje, v katerem je prišlo do nekakšnega očiščenja, kar pa po koncu tega obdobja omogoča hitrejši razvoj na novih temeljih. To obdobje se zdaj zaključuje v Bosni in se bo sčasoma tudi na Kosovu, o katerem kljub majhnosti govorijo vse velesile. Tudi to priča o pomenu te regije in mi bomo še naprej vlagali v njej.Pa imate željo širiti svoj imperij še v katero drugo smer zunaj te regije?V tej regiji še vedno hitro rastemo. V zadnjih šestih mesecih smo imeli 12-odstotno rast bilančne vsote, torej bo do konca leta okoli 25-odstotna. Zadnjih deset let let smo vsako leto zrasli celo za 40 odstotkov, pri čemer je večinoma šlo za organsko rast, ne le za nakupe. Pokrili smo veliko večino regije, malo je še nepokritih držav, na primer Makedonija ali Moldavija, ki so se nam zdele bodisi premajhne ali pa smo bili malce prepozni. Vsekakor bi radi prodrli tudi na ozemlje centralne Azije, v države, kot so Kazahstan, Uzbekistan, Azerbajdžan. To je naslednji velik korak, res pa je, da so tam države zelo različno razvite in politično urejene, zato niso vse enako zanimive. Težave bo povzročala tudi povsem drugačna mentaliteta, kot jo poznamo v srednji in vzhodni Evropi.So vam pri poslovnih stikih in uspehu v tej regiji poleg drugega kaj pomagale tudi vaše slovanske korenine? Moji predniki prihajajo z meje med Hrvaško in Slovenijo, iz Krajine, na slovenski strani, sicer pa je ta priimek mogoče najti po vsej nekdanji Jugoslaviji. Te korenine so mi gotovo pomagale, da bolje razumem ljudi s teh koncev. Že z obraza lahko vem, o čem razmišljajo. Če gledam v obraz Azijca, je to veliko težje. Ljudje v centralni Aziji so po mentaliteti in obnašanju bolj podobni Japoncem kot Kitajcem, ki jih lažje prečitam. Vsekakor je veliko lažje živeti skupaj in tudi poslovati, če poznaš posebnosti, etiko, obnašanje in poglede ljudi v posameznih državah. V državah regije, kjer ste navzoči, imate vodilne ali vsaj velike tržne deleže, izjema je le Slovenija. Nameravate to spremeniti ali ste se sprijaznili, da je pač z bankami prezasičena?Dejansko še vedno menimo, da je Slovenija z bankami prezasičena. To je določena pomanjkljivost. Imeli ste nekaj združevanj, a še vedno imate podobno sliko kot v jugoslovanskih časih, ko so bile banke vodene iz Ljubljane in delno iz Maribora. Mi smo prišli precej pozno, zato je bil naš prevzem Krekove banke bolj želja po formalni navzočnosti v sosednji državi kot pa želja, da bi bili tukaj vodilni oziroma da bi sklepali velike posle, saj to glede na velikost države niti ni zares mogoče. Za Krekovo banko smo se odločili, ker je po filozofiji svojega ustanovitelja podobna naši, torej osredotočena na mala in srednja podjetja. A so to banko vodili neprofesionalci, sicer predani delu, vendar je za vodenje banke dandanes potrebna profesionalnost in specializacija. Proces spreminjanja te banke traja že nekaj časa in še ni končan. Ali bi torej želeli večji tržni delež? Seveda, kdo ga ne bi. Ali je to mogoče? Je, vendar pa je vprašanje, koliko želimo investirati in kakšen bo donos te naložbe. Jasno moram reči, da je Slovenija eden od trgov z najmanjšimi maržami, torej dobiš iz teh bank najmanjši dohodek. Vprašanje je torej, v katero košaro želiš dati jajca oziroma koliko piščancev se lahko izvali iz katere. Na nedavni okrogli mizi je predstavnik Banke Slovenije nasprotoval oceni predstavnika IMF o nezadostni konkurenčnosti našega bančnega sektorja. Kot dokaz je omenil kar Raiffeisen banko, ki ima vodilne deleže po vsej regiji, v Sloveniji pa ni niti med desetimi največjimi. Se torej strinjate, da so slovenske banke zelo konkurenčne?Težko je govoriti o svojih tekmecih. Rekel bi, da je slovenski trg za tekmece zelo trd zaradi števila bank, pa tudi zaradi relativne zaprtosti politike v samem bančnem sektorju. Ekonomija in politika sta v Sloveniji veliko tesneje skupaj kot v drugih državah, celo bolj kot v Avstriji, ki pa je v zadnjih desetih, dvajsetih letih doživela proces ločevanja oziroma odmikanja obeh. Glede te povezanosti bi Slovenijo lahko primerjal z Avstrijo pred 20 leti. Omenjene nizke marže so gotovo prednost za potrošnike in domače podjetnike, vprašanje pa je, ali so slovenske banke res vodene učinkovito. Najbrž pa ne pričakujete, da bi povedal, katere banke se mi zdijo učinkovite in katere ne. Lahko rečem le, da se trudimo, da bi bila učinkovita naša, tekmeci pa zase najbolje vedo sami.V Sloveniji torej obstaja podobna povezanost med politiko in bančništvom kot pred leti v Avstriji. Kako pa ste pri vas medtem uspeli rešiti ta problem? V načelu bi rekel, da sem proti vsakemu scenariju, kjer je država velik delničar v bančni industriji in industriji nasploh. Še posebno pa v bankah. Ko je bila v Avstriji večina bank v državni lasti, bančna industrija ni bila tako razvita, kot bi lahko bila ob popolni liberalizaciji. Potrebna je torej privatizacija. Raiffeisen banka, ki je stara več kot 120 let, je bila vedno v zasebnih rokah, pa pri nas nobena stranka ni izgubila denarja, v bivših državnih bankah pa so bile potrebne velike subvencije, da so preživele. Sem proti državnemu lastništvu, saj država ni dober gospodar. To velja tako za Avstrijo kot za Slovenijo.Kaj pa menite o prepričanju tudi nekaterih razvitih držav, da je koristno, če vsaj nekatere ključne banke in podjetja ostanejo v domačih, ne nujno državnih rokah?S tem se ne strinjam. To je le priložnost za vmešavanje politike. Če vlada sledi ekonomskim načelom, bo prav vsak lastnik oziroma gospodarski subjekt, ki sledi tem načelom, lahko enako dober partner državi. V trenutku, ko se država odloči, da potrebuje določena orodja, da uresniči svoj vpliv, so razmere velikokrat kontraproduktivne in za podjetje škodljive. To govorim na podlagi avstrijskega primera, ne slovenskega, saj sem pri vas le gost (smeh). Če siliš menedžment, da počne stvari, ki jih sicer ne bi, je to slabo za podjetje. Mislim torej, da državno lastništvo ni potrebno in enako velja tudi za domače lastništvo v primerjavi s tujim. V Avstriji vselej glasno nasprotujem, če tujec ne more priti v naša podjetja zgolj zato, ker ščitimo domače lastnike. Prvo nagrado za najboljšo banko v srednji in vzhodni Evropi ste prejeli že leta 1992. Glede nagrad in vodilnega položaja vaše banke se niti ni kaj dosti spremenilo, gotovo pa so bile v tem času velike spremembe v samih državah tega območja in njihovih bančnih sektorjih.Res so velike spremembe in tudi velike razlike med temi državami, kar zadeva bančne posle. Na začetku 90. let smo imeli res pionirski status, saj večina podjetij ni imela urejenih bilanc in poročil, tudi bonitetnih služb ni bilo, tako da sploh nismo imeli nobenih informacij o ekonomskih subjektih. Tudi bančnih produktov je bilo zelo malo. Spominjam se, da smo stranke ob ponujanju kreditov morali še veliko naučiti in jim morali kljub njihovi želji kakšne produkte celo odsvetovati, ker bi lahko bili zanje škodljivi, čeprav bi nam prinesli veliko denarja. S tem smo seveda skušali pokazati, da ni naš motiv, da jih čim bolj oberemo, ampak da pridobimo njihovo zaupanje in vzpostavimo dolgoročen odnos. Zdaj se po vsej regiji ponujajo skoraj vsi bančni produkti, veliko je tujih tekmecev, konkurenca je vse večja tako v cenah kot v kvaliteti. Tudi v Sloveniji smo ponudili kak nov bančni produkt: pred dvema letoma smo ponudili tuje sklade, razvilo se je tudi dolgoročno in začetno financiranje za mala in velika podjetja, kar je izredno pomembno za vsako družbo. Vse to zdaj obstaja. Seveda pa je v tej regiji treba še veliko postoriti. Eden glavnih problemov je slaba infrastruktura. Predsednike vlad držav te regije, ki mi potožijo o tem, velikokrat opozorim, da ima EU veliko neizkoriščenih sredstev za gradnjo infrastrukture, a ji ponudijo premalo dobrih projektov. Kako gledate na finančno krizo, ki so jo povzročili pok ameriškega nepremičninskega balončka in slabi krediti. Vas bo kaj prizadela in ali vas kaj skrbi?To se vsi sprašujemo. Pred mesecem sem rekel, da je v načelu ta proces dobrodošel, razen če bo iz tega nastala resna finančna kriza. Tega izraza se kar malce bojim, a ti nestabilni trgi trpijo že skoraj dva meseca in so zelo vznemirjeni. Vse skupaj je povzročil povsem umetno ustvarjen ogromen trg v ZDA, ki je po vsem svetu refinanciral banke, te pa so zdaj izgubile medsebojno zaupanje in si niso bile več pripravljene posojati med seboj, tako da je denar postal zelo drag. Banke, ki nimajo dovolj svoje gotovine, najbolj trpijo. Po drugi strani pa je za nas zadeva čisto drugačna, ker imamo povsem drugačen poslovni model od ogroženih bank. Mi tako kot večina evropskih bank za razliko od ameriških ne dajemo kreditov na podlagi tretjerazrednih hipotek. Tako njihovo početje je bilo prav neresno. Sami imamo 12,7 milijona strank in velika večina našega dela izvira iz primarnih poslov z njimi, pri čemer njihove potrebe financiramo s primerno previdnostjo, tako, da imamo zelo majhen delež slabih kreditov. Karkoli se bo zgodilo na mednarodnih finančnih trgih, nas bo sicer prizadelo, a le rahlo. Držimo se najbolj varnega in zdravega poslovnega modela z dobrim poznavanjem strank in dobro kontrolo, medtem ko so se zlasti ameriške banke prepustile visokoletečim idejam o velikih donosih nekih umetnih produktov. Smo torej relativno sproščeni, na srednji rok pa nam bo to dogajanje celo koristilo, saj trg ve, kako delamo, in nam zaupa. Kakšnega resnega padca pri delnicah nismo zabeležili in gotovo bomo tudi iz tega položaja prišli kot zmagovalci. Tudi pri tej krizi gre torej za nekakšen očiščevalni proces, ki je bil po svoje nujen zaradi pretirane lakomnosti in lahkomiselnosti nekaterih bank. V zadnjih petih letih je bila na borzah le ena smer – navzgor – in zdelo se je, kot da tveganje sploh ne obstaja več. Problem pri tem avtomatičnem trgovalnem sistemu pa je, da ima to tudi velik nasprotni učinek, ko pride do spremembe v zaznavanju in ko je zaupanje izgubljeno. Na trgu obstaja neki čredni nagon tako pri gibanju navzgor kot navzdol in velikokrat se pozabi na podrobnejše analize. Kako gledate na ukrepe centralnih bank v ZDA in EU, ki skušata pomagati tem bankam iz krize?To je nujno in zato imamo centralne banke. Ko banke zadržujejo likvidnost in nočejo posojati drugim bankam zaradi strahu in nezaupanja v slabe hipotekarne portfelje drugih bank, je treba dati nekaj likvidnosti v sistem, sicer se ta zlomi. Mar ni potem nevarnosti, da se te neprevidne banke iz vsega ne bodo dovolj naučile in bodo tudi naslednjič računale na pomoč centralnih bank? Lekcije se bodo že naučile, a na bolj gladek način. Pomoč je nujna tudi zato, ker je bilo v zadnjih letih v bančni sistem uvedeno veliko pravil in zahtev, ki zadevo še otežijo, ko pride do krize in porušenega zaupanja. Knjigovodska pravila tako nalagajo, da morajo banke svoja premoženja ovrednotiti vsak mesec. V razmerah popolnega nezaupanja med bankami pa določeni produkti kotirajo precej pod svojo pravo tržno vrednostjo, zato morajo banke ta svoja premoženja v svojih knjigah razvrednotiti in prikazati velike izgube, zaradi česar so posledično prikrajšane za nove naložbe. Zaradi teh specifičnih pravil in ureditve torej pride do verižne reakcije in verjamem, da bo kmalu treba razmisliti o spremembah teh pravil. Zdite se kar malce netipičen bankir, saj ti veljajo za zelo zadržane v izjavah in obnašanju, vi pa veljate za zelo odkritega, radoživega, skoraj avanturističnega poslovneža, ki se hitro odloča in ljubi izzive ter rad nastopa v javnosti. Je to dobro ali slabo? (smeh)Vsekakor je popestritev. Menda sem res precej netipičen bankir in velikokrat delujem nasprotno kot tekmeci. Ko se drugi umaknejo s kakega trga, bom sam skušal priti prav tja, saj je to vedno prava priložnost za nove posle. To je bila vselej moja filozofija. Bil sem prvi v regiji in v državah, kot je Romunija, kjer smo dobili banko, ki je nihče ni hotel, zdaj pa vsi želijo tja in plačujejo velike denarje celo za slabe banke. To je določena mentaliteta, ki jo imam, tudi zato, ker sem se dolgo časa hkrati ukvarjal s trgovino in bančništvom.Ena od posebnosti, po kateri slovite med tekmeci, je tudi, da ste velik ljubitelj dobre hrane.Se vidi, kajne. Tudi po tem, da ste najnovejše letno poročilo Raiffeisen International opremili z ličnimi fotografijami najbolj značilnih jedi vsake od 16 držav, kjer imate svoje podružnice. Se spomnite, katero jed ste izbrali za predstavitev Slovenije?Zdaj ste me pa dobili na napačni nogi. Moral bi pogledati. Gibanico. Je morda tudi hrana, ki se vam ni ravno vtisnila v spomin, razlog, da vas Slovenija ne zanima preveč?Saj res, vem, da je gibanica nekaj podobnega kot »štrudel«. Lahko vam celo povem recept za zavitek, ki sta ga pripravljali moji babici. Najboljši je bil tisti z marelicami. Testo naredite iz 300 gramov pšenične moke, 30 gramov koruznega olja, jajca in 80 mililitrov tople vode ter seveda ščepca soli. Za nadev zmešate 20 gramov sladkorja, dva rumenjaka, po 50 gramov masla, pšeničnega zdroba in rozin, pol kilograma skute, 30 gramov sladkorja, tri beljake, 125 mililitrov posnetega mleka, ščepec soli, vaniljo, rum in nastrgan olupek limone ter vaniljevo kremo. Kremo pripravite iz četrt litra mleka, 30 gramov sladkorja, 20 gramov škroba in seveda vanilje.erbert Stepic, predsednik uprave banke Raiffeisen International, je junija letos od združenja evropskega poslovnega tiska (v katerem so vsi najuglednejši poslovni časniki) prejel nagrado za evropskega menedžerja leta. Le nekaj mesecev prej je prejel tudi nagrado za evropskega bančnika leta. Razlog: pionirska vloga in dinamični razvoj v srednji in vzhodni Evropi.