Ali lahko Slovenija vsaj razglasi svoj »izključni gospodarski pas«? Čeprav te možnosti ni mogoče izključiti, je zelo omejena. Svetovalec dr. Dimitrija Rupla dr. Miha Pogačnik enostransko razlaga pravila mednarodnega prava in javnosti zbuja lažne upe, ko trdi, da “če bo Hrvaška razglasila EEZ, potem bi po njegovem morala tudi Slovenija ustrezno ukrepati, bodisi v obliki protesta bodisi enakih ravnanj in razglasitve lastne EEZ, do katere Slovenija ima pravico, ki se ji ni nikdar odrekla,” je prepričan Pogačnik. Težava takšnih pogledov je v tem, da jih žal ne podpirajo niti slovenski dokumenti. V memorandumu o Piranskem zalivu, ki ga je slovenska vlada poslala Hrvaški že sredi leta 1993 zunanji minister je bil takrat Lojze Peterle, Dimitrij Rupel poslanec, Janez Drnovšek pa predsednik vlade , je zapisano, da “Republika Slovenija izhaja iz dejstva, da njena meja na morju z Republiko Hrvaško v okviru pravnega reda Socialistične federativne republike Jugoslavije ni bila nikoli določena” in da je treba mejo na morju med dvema novonastalima suverenima državama, naslednicama nekdanje SFRJ, “šele določiti”. Slovenska vlada je tudi jasno postavila zahtevo po izhodu Slovenije v mednarodne vode. Sledi odstavek, da “Republika Slovenija … sodi v skupino geografsko prikrajšanih držav, ki zaradi zemljepisne lege ne morejo razglasiti svoje izključne ekonomske cone”. Še bolj nerodno pa je, da je državni zbor jasno priznal, da Slovenija nima pravice razglasiti svojega izključnega gospodarskega pasu. n