v pokrajini," mi je povedala Roza Linda, ko sva v neznosni pripeki hodila po guajirskih solinah. Oslepujoče močna svetloba se je odbijala od snežno belih površin in kristali soli so se v soncu bleščali kakor brušeni diamanti. Že čez nekaj minut so me začele peči oči in koža na obrazu se mi je osušila kakor star pergament. Ura je bila šele nekaj čez osem zjutraj in prvi delavci so že zapuščali soline. Sonce na ekvatorju žge premočno, velika količina soli pa posrka vso vlago iz zraka, zato se začne delo v solinah že okrog tretje ure po polnoči. Podnevi počivajo, ob petih popoldne pa se vrnejo na delo še za dve uri. Ponoči zahrumijo ogromni kamioni, ki prihajajo po sol iz vse Kolumbije, in delo nosačev ter bageristov se nadaljuje do zore. Za zaščito pred soncem si Indijanci obraze namažejo z mešanico rastlinskih pigmentov, pokrivalo je obvezno, mnogi nosijo tudi sončna očala. Delo je trdo in tu ni velikih razlik med moškimi in ženskami, vsi se lotijo vsega in povsem običajno je, da mlada dekleta tovorijo samokolnice, ki so naložene s skoraj sto kilogrami mokre soli.