Bo nova direktiva sprejeta ali ne? Ta direktiva je bila šele predložena pred Evropski parlament, odločalo pa se bo o njej konec tega meseca. Njen cilj je poenotenje sistemov omejitve gibanja in deportacije za nezakonite imigrante v državah članicah Evropske unije. Direktiva je vzbudila veliko zanimanje in nasprotovanje pri ogranizacijah, ki se zavzemajo za dosledno izvrševanje pravic nezakonitih imigrantov, saj pravijo da ta direktiva ne upošteva že obstoječe dobre prakse na tem področju in da ni harmonizacije, ampak nižanje standardov imigrantom v večini držav članic. Njihovo mnenje je, da se ta direktiva preveč opira na nemški sistem pripora (ki se določi ob begosumnosti ali če takšna oseba ogroža javni red in varnost), ki bi bil lahko po tej direktivi dolg tudi do 18 mesecev, predvsem kadar priprti noče sodelovati. Obenem pa bi uvedla tudi 5-letno prepoved vstopa v Evropsko unijo osebam, ki so bile prisilno odstranjene iz kakšne države članice. Ta prepoved se lahko skrajša ali v izjemnih primerih podaljša. Predlagatelji in zagovorniki te direktive menijo, da je treba oblikovati skupno politiko vračanja nezakonitih imigrantov, ki mora imeti podobne principe in standarde, da se lahko s tem učinkovito spopada. Tako se zagotovi pomoč tistim ki jo resnično potrebujejo. Prav tako naj bi bilo na podlagi te direktive, ki je predlagana na podlagi Haaškega programa, okrepljeno sodelovanje tretjih držav z Evropsko unijo. S to direktivo naj bi bile zagotovoljene človekove pravice in humano ravnanje z deportirano osebo, poleg tega naj bi ta direktiva vzpodbujala namero po prostovoljni vrnitvi v tretje države, če je ta izkazana.V prvotnem besedilu predloga direktive je bil predviden »dvostopenjski postopek«, ki je predvideval najprej izdajo poziva na vrnitev in kasneje, če prostovoljna vrnitev nebi bila izvedena, odločbo o deportaciji. Zaradi bojazni držav članic, da bi bili postopki dolgotrajni, se je v besedilo predloga uredbe vnesla drugačna določba. Po njej bi lahko zdaj organ odločanja v enem samem aktu uporabil oba insituta- torej bi bil postopek »enostopenjski«. Tako naj bi bil postopek vrnitve bolj učinkovit. Predlog direktive tudi naj bi po mnenju predlagatelja tudi omejeval uporabo ukrepa omejitve gibanja, saj naj bi se odredil le ob sumu pobega in takrat ko drugi ukrepi niso primerni. Zagotovljeno naj bi bilo tudi sodno varstvo. S tem predlogom direktive je razširjen tudi krog posebej varovanih oseb, ampak konkretnih rešitev za to področje ni. Glasovanje v parlamentu bo torej potekalo konec tega meseca in bo verjetno tudi sprejeta.