Medtem ko je republikanska administracija na oblasti z neverjetno prepotenco prisilila ubogega kolumbijskega diplomata, sicer predsedujočega Varnostnemu svetu, da ji je mimo dogovorjenega med OZN in Irakom izročil obsežno iraško poročilu o orožju, še preden bi ga pregledala skupina pooblaščenih strokovnjakov, so v Oslu podeljevali letošnje Nobelove nagrade. Politično najbolj prestižno Nobelovo nagrado za mir so letos podelili velikemu Američanu, nekdanjemu predsedniku ZDA Jimmyju Carterju. Slednji pa se ob tej izjemni priložnosti ni le vljudnostno zahvalil norveškemu odboru modrecev in nasmejano zrl k svečano zadovoljnemu občinstvu. Ne, Jimmy Carter je za prestižnim in odmevnim Nobelovim pultom zelo jasno in pogumno sporočil svetu, da pomeni početje njegove, torej ameriške vlade resno nevarnost za mir na našem planetu. Pri tem je izrecno navedel Bushevo doktrino o preventivni vojni, ki že prenica in osvaja miselnost vseh politično-vojaških struktur, kjer imajo ZDA glavno besedo. Carter je sicer tudi znan nasprotnik v bistvu že napovedanega napada na Irak. V zadnjih letih se je nekdanji demokratski predsednik, zapisan v zgodovini kot pokrovitelj prvega resnejšega poskusa sprave med Arabci in Izraelci s sporazumom v Camp Davidu, s svojo fundacijo intenzivno ukvarjal z mirovnim posredništvom, z iskanjem novih, pravičnejšemu svetovnemu redu, miru in dialogu prijaznejših političnih strategij, ki bi trajno nadomestile nekdanjo blokovsko konfrontacijo in ponudile alternativo enosmerni vlogi svetovnega policaja ZDA.