Mag. Mozetiča pa, pravijo, odlikuje še nekaj, kar že ves čas močno pogrešam med navajanjem najpomembnejših kriterijev za ustavne sodnike: delavnost, produktivnost in izključna posvečenost temu težkemu delu. Še tako bleščeče kvalifikacije in sposobnosti niso dovolj, če se človek ob izvolitvi na tako odgovorno mesto ni pripravljen za devet let posloviti od vseh drugih profesionalnih okupacij, razen morda v razumni meri od znanstveno-pedagoškega dela, in se posvetiti izključno težkemu, izjemno napornemu sodniškemu delu. Sam nisem lenuh, toda tako garal kot tistih osem let na ustavnem sodišču nisem nikoli. Tako je na vseh resnih ustavnih sodiščih po svetu - v Italiji je zato ustavnim sodnikom celo profesura v času mandata prepovedana. V času, ko zaostanki na ustavnem sodišču nevarno naraščajo, še toliko bolj potrebujemo sodnike, ki znajo in so pripravljeni predlog težke odločbe tudi sami napisati, ne samo čakati na to, kaj jim bodo pripravili strokovni sodelavci.