Lani sem kupil nekaj pegatk, da poživijo našo perutninsko »farmo«. Sedaj me zanima, ali so vse pegatke tako plašne. Naše se vznemirijo in kričijo za vsako malenkost. So morda bele variante pegatk kaj bolj udomačene? Pa še to: ali se pegatke nikoli ne navadijo na stalno gnezdo, ampak nesejo jajca kjerkoli po grmovju? Branko V., okolica Laškega

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Lani lani splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
kupil kupiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pegatk pegatka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
da da podredni veznik
poživijo poživiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
našo naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, množina svojine
perutninsko perutninski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
farmo farma samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Sedaj sedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
zanima zanimati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ali ali priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vse ves celostni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
pegatke pegatka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
plašne plašen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vznemirijo vznemiriti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
kričijo kričati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
vsako vsak celostni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
malenkost malenkost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
So biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
morda morda členek
bele bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
variante varianta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pegatk pegatka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
udomačene udomačen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Pa pa priredni veznik
še še členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pegatke pegatka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
navadijo navaditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
stalno stalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
gnezdo gnezdo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ampak ampak priredni veznik
nesejo nesti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
jajca jajce samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
kjerkoli kjerkoli splošni prislov; nedoločena stopnja
po po predlog; mestnik
grmovju grmovje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Branko Branko samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
V. V. vrstilni števnik; rimski zapis
okolica okolica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Laškega Laško samostalnik, lastno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar