V termitnjaku se vse vrti okoli kraljice, ki ne dela nič drugega, kot da nese jajca, kar lahko počne tri desetletja. Tudi kralj se lahko posveča izključno oplojevanju in ima še to srečo, da preživi medene tedne s svojo bistveno večjo soprogo, kar ne velja za samce drugih kožokrilcev. Tako ni presenetljivo, da se mnoge kolonije razmnožijo do treh milijonov primerkov. Med njimi prevladujejo delavke (95 odstotkov), ki pri nekaterih vrstah za prehranjevanje v termitnjaku gojijo glive; preostalih pet odstotkov populacije zasedajo nekoliko večji vojaki, ki branijo dokaj trdne in trpežne utrdbe. Za gradbeni material uporabljajo prežvečeno prst, izločke in predvsem celulozo. Za slednjo se ne spravijo samo na odmrla drevesa, temveč tudi na travo, listje in preostali odvrženi rastlinski material, saj so avstralske termitske katedrale ali magnetski nagrobniki delo prav travojedih termitov. Toda tudi njihovi lesojedi sorodniki so dodali svoj prispevek v avstralsko zakladnico – najbolj znano glasbilo pete celine didžeridu. To ime je skoval neki belec po čudnih nočnih zvokih iz pragozda, ko je naslednje jutro naletel na aborigine, ki so pihali v od termitov izžrta debla.