Zgodovina naseljevanja slovenskih medvedov na Pirenejih, kjer jih – s »priseljenci« vred – živi komaj od petnajst do dvajset, je pestra in žalostna hkrati. Sodelovanje s Francijo se je začelo leta 1996, ko so iz Slovenije prepeljali dve samici, leto pozneje pa še samca. Skoraj deset let zatem – januarja 2005 – je tedanji minister za okolje Serge Lepeltier napovedal podvojitev števila novonaseljenih živali v treh letih, vendar mu ni bilo usojeno začeti uresničevati ambicioznega načrta, saj ga je že nekaj mesecev pozneje s položaja odnesla vladna kriza. V novi politični garnituri je ta občutljivi resor prevzela Nelly Olin, ki je kljub ostremu nasprotovanju živinorejcev izpolnila nalogo, kajti leta 2006 so iz Slovenije v Francijo prepeljali enega samca in štiri samice. Dvema ni bilo usojeno dolgo življenje. Palouma je nesrečno padla z visoke skale, za Francko pa je bilo usodno trčenje z avtomobilom, ko je prečkala avtocesto med romarskim Lurdom in krajem Argelés-Gazost. Zato pa se je izkazala Hvala, ki ima za botra pevca Sanseverina in v šansonjerko spreobrnjeno manekenko Carlo Bruni, le da takrat še ni imela priimka Sarkozy. Mimogrede, tudi samec Balou, ki so ga očitno po krivem obdolžili, da je samo letos razmesaril približno 80 ovac, kar je zagotovo pretirano, kajti toliko drobnice je bilo poklane na celotnem območju Pirenejev, se ponaša z znamenitim botrom – najbolj znanim sodobnim francoskim igralcem Gérardom Depardieujem. Vrnimo se k Hvali, ki je v zahvalo novi domovini – tam je ušla negotovi usodi, ki bi jo zaradi vsakoletnega odstrela morda čakala v Sloveniji – januarja lani skotila dve medvedki, ki so ju v spletni anketi med približno 13.000 predlogi poimenovali Pollen (cvetni prah) in Bambou (bambus). In naraščaja najbrž še ni konec, saj so Hvalo pred tedni znova opazili v moški družbi.