O gotovosti maščevanja narave se je lahko prepričala na lastnih izkušnjah. V primitivnem prepričanju o svoji ničvrednosti pa lahko kdo sklene, da je tole preveč podobno verjetju v nekakšno obliko karme, zato se bodo, ko jih bo maščevanje narave doletelo, kalimerovsko smilili sami sebi in razpredali, da so pač rojeni pod nesrečno zvezdo. Ali pa, če vzamemo primer iz živalskega sveta: kot pes čuvaj, ki laja, ko vidi neznanca, če pa ta izgine, neha lajati. Pravzaprav se niti ne spomni, da je lajal. Tako se tudi te osebe ne spomnijo, da so si svoje nesreče same krive ali pa jih je to doletelo po zaslugi njihovih staršev. Tako lahko le sanja, kaj vse odriva od sebe. Samo na pol dojema misel, da je telo edino, kar je res naše. Zato moramo za svoje telo poskrbeti in mu nuditi, kar rabi. Ne pa mu nekaj odrekati zaradi bog ve kakšnih kulturno religioznih priučenih načel. Telo namreč ne laže in če mu znaš prisluhniti, ti pove, kaj potrebuje. Zato Berto sprašujem: »Kako zelo dolgčas je tvojim bradavičkam?«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
O o predlog; mestnik
gotovosti gotovost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
maščevanja maščevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
narave narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
prepričala prepričati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
na na predlog; mestnik
lastnih lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
izkušnjah izkušnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
V v predlog; mestnik
primitivnem primitiven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
prepričanju prepričanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
o o predlog; mestnik
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
ničvrednosti ničvrednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
sklene skleniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tole tale kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
podobno podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
verjetju verjetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
v v predlog; tožilnik
nekakšno nekakšen nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
obliko oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
karme karma samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ko ko podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
maščevanje maščevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
narave narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
doletelo doleteti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
kalimerovsko kalimerovsko splošni prislov; nedoločena stopnja
smilili smiliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
sebi se povratni zaimek; dajalnik
in in priredni veznik
razpredali razpredati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pač pač členek
rojeni rojen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
pod pod predlog; orodnik
nesrečno nesrečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
zvezdo zvezda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
če če podredni veznik
vzamemo vzeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
iz iz predlog; rodilnik
živalskega živalski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
pes pes samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
čuvaj čuvaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
laja lajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ko ko podredni veznik
vidi videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
neznanca neznanec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
če če podredni veznik
pa pa priredni veznik
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
izgine izginiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
neha nehati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
lajati lajati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Pravzaprav pravzaprav členek
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
niti niti členek
ne ne členek
spomni spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lajal lajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tudi tudi členek
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
osebe oseba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
spomnijo spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
nesreče nesreča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
same sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
krive kriv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
doletelo doleteti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
po po predlog; mestnik
zaslugi zasluga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
njihovih njihov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, množina svojine
staršev starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
le le členek
sanja sanjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
odriva odrivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
od od predlog; rodilnik
sebe se povratni zaimek; rodilnik
Samo samo členek
na na predlog; tožilnik
pol pol splošni prislov; nedoločena stopnja
dojema dojemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
misel misel samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
telo telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
edino edin splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
Zato zato priredni veznik
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
telo telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
poskrbeti poskrbeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
in in priredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
nuditi nuditi glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
rabi rabiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ne ne členek
pa pa priredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
odrekati odrekati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
zaradi zaradi predlog; rodilnik
bog bog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ve vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kakšnih kakšen vprašalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
kulturno kulturno splošni prislov; nedoločena stopnja
religioznih religiozen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
priučenih priučen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
načel načelo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Telo telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
namreč namreč priredni veznik
ne ne členek
laže lahko splošni prislov; primernik
in in priredni veznik
če če podredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
znaš znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
prisluhniti prisluhniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, imenovalnik
pove povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
potrebuje potrebovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Zato zato priredni veznik
Berto Berto samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sprašujem spraševati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
Kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
dolgčas dolgčas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tvojim tvoj svojilni zaimek; 2. oseba, moški spol, ednina, orodnik, ednina
bradavičkam bradavička samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar