Ministrstvo za tisk, televizijo in množična občila ter ruska nacionalna tiskovna agencija Itar-tass sta določila vsakoletno denarno nagrado (okrog 10 tisoč ameriških dolarjev) v spomin na Vladimirja Jacina fotoreporterja, ki so ga med delom v Čečeniji leta 1999 Čečeni vzeli za talca in zanj zahtevali dva milijona ameriških dolarjev odkupnine. Kot pričajo osvobojeni talci, so Čečeni Vladimirja ustrelili, ker je fizično oslabel med prehodom z enega dela čečenskega ozemlja na drugega. Ker trupla, kljub uradnim prizadevanjem FSB-ja in vojske, še niso našli, Jacina štejejo za pogrešanega. Tiskovni minister Mihail Lesin je o odlikovanju, ki ga bodo novinarjem podeljevali vsako leto decembra za "pogum pri izpolnjevanju poklicnih dolžnosti", pripomnil: "Danes, kar ni čudno, heroji med novinarji, ki delajo v Čečeniji, postajajo napačni ljudje. Ne tisti, ki izpolnjujejo svojo dolžnost do Rusije, temveč tisti, ki nesramno blatijo rusko državo in rusko vojsko!" To lahko pomeni, da denarja ne bodo dobili t. i. opozicijski novinarji, ki poročajo o vojnih zločinih tudi na ruski strani, ampak tisti, ki na televizijskih zaslonih in časopisnih straneh prikazujejo lepo urejene čete ruskih vojakov, ki z nasmeškom na obrazih varujejo domovino, kar koli se že skriva za to besedo. Če pa so že mrtvi, so izključno heroji: "Andrej Kaljapin je umrl 1. septembra 1999. Bil je star komaj 19 let, čez štiri mesece bi jih dopolnil 20. Bil je vojak izvidniške enote, ki je zasedla strateško pomemben hrib. Pet ur se je enota vztrajno borila proti banditom. V Andrejevo bližino je v odločilnih trenutkih spopada padla granata. Andrej jo je izjemno hitro pokril s svojim telesom in tako rešil življenja tovarišev. Izgubili smo domoljuba in odličnega človeka!" Članek v vzgojno-domoljubnem slogu govori tudi, da se je Andrej odločil za vojsko sam, čeprav bi se lahko zaradi astme izognil služenju vojaškega roka. Devetnajstletnikovi starši so dobili nagrado zvezdo heroja RF , njihovega mnenja pa, kot v večini podobnih primerov, v članku ni. Triindvajsetletni Mihail Dangiriev je posmrtno dobil enako odlikovanje. "Čečeni so ga, ko so izvedeli, da so Mihailovi starši čečenskega rodu, poskusili pregovoriti, naj se bori na njihovi strani. Ker ni privolil, so ga pretepli do smrti," piše v enem od ruskih časnikov, ki ne navaja vira, iz katerega je avtor dobil tako natančen opis usmrtitve. Nekateri heroji imajo več sreče: njihova imena bodo vtisnjena na spominske plošče v rojstnih krajih, šole, v katere so hodili, pa bodo imenovane po njih. Odlikovanja so ponujena tudi tistim, ki ujamejo pomembne čečenske borce. Tako se je po časopisih razširila vest, da so za glavo skrivnostnega vodje separatistov Šamilja Basajeva obljubljeni zvezda heroja RF, denarna nagrada in napredovanje v službi. Utemeljenost časnikarskih govoric potrjuje novica tedna smrt in odlikovanje "za pogum in junaštvo" 15-letnega čečenskega dečka Magometa Tašuhadžijeva. Zgodba se glasi takole. Vodja čečenskih borcev Cagarajev je s skupino privržencev pozno ponoči napadel hišo čečenskega policista poročnika Sajda Tašuhadžijeva. Borci so ga skupaj s še enim policistom takoj ustrelili. Ko je Magomet, Sajdov sin, zaslišal streljanje, je pritekel na pomoč in pobil vse napadalce. Med streljanjem je bil hudo ranjen in je kasneje umrl v bolnišnici. Putin je izdal poseben ukaz o tem, naj se Magomet tako kot kapitan Kurska odlikuje z odlikovanjem heroj RF.