Težko bi našli Ljubljančana, ki ne ve, kje stoji gostilna Čad, le malo pa je takšnih, ki vedo, da je gostilna na istem mestu stala že sredi prejšnjega stoletja in da je ime Čad dobila po svojem bivšem lastniku, ki upa, da bo gostilna z denacionalizacijo spet prišla v prave roke. Nesojeni lastnik, ki pravi, da je njegova družina med narodnoosvobodilno borbo sodelovala s partizani, trdi, da si med vojno nihče ni niti v sanjah predstavljal, da bodo izgubili vse: »Morda tisti, ki so bežali, verjetno… Poglejte, vzeli so nam tudi hlev in celo kmetom, ki so jih med vojno hranili, niso prizanesli,« se razhudi Josip Čad, ko se spomni na to, kako so ga ogoljufali, in nadaljuje: »Vzeli so predvsem zemljo, katere lastnik sem bil; takrat sem bil mladoleten in sem še hodil v gimnazijo. Zemlje je bilo osem, devet hektarjev in še šest hektarjev obdelovalne ter osemnajst hektarjev gozda. Pustili so nam tri hektarje, gostilno, ki jo je imela mama, so vzeli leta 1948. Vse lokale pa smo izgubili kasneje, leta 1956. Približno deset let so samo kradli.«