Zbrani pred kranjsko občino so nestrpno pričakovali prihod dr. Ljuba Sirca, ki naj bi se pripeljal z rdečim avtom. Tako je bil vsak rdeč avto, ki je prisopihal mimo, v resni nevarnosti, da ga bodo obkolile neučakane množice. Skoraj pol ure je bilo treba čakati njegovo alfo 164, model 155 T. SPARK 2.0. Potem pa običajno rokovanje in pot pod noge. V starem delu mesta si je Sirc oblekel plašč, saj obleka zaradi dolgega sedenja v avtu, očitno ni bila tako brezhibna, kot bi se spodobilo. Človek bi pričakoval, da si bo gospod Sirc po tolikih letih odsotnosti želel kakšno stvar pobliže ogledati in se pogovoriti z domačini. Toda ne, dr. Sirc je dobesedno planil čez Kranj, kar pa je izkoristil član kranjskega odbora LDS, ki je gosta popeljal v svojo trgovino Sonček. Reklama pač nikoli ne škodi. Pot se je nadaljevala na bližnji Pungrat, dr. Sirc si je ogledal kanjon reke Kokre in se z druščino, katero so zvečine sestavljali okravatani LDS-ovci, napotil v lokal za pravoslavno cerkvijo, kjer je utopil čas v planinskem čaju in družabnem kramljanju. Potem so se vrnili do stojnice, kjer so prodajali Sirčevo zadnjo knjigo Med Titom in Hitlerjem. Predsedniški kandidat je podpisal le eno samo knjigo in to predsedniku kranjskega LDS in nesojenemu kandidatu za državni zbor, Mišu Dačiću. »Kako naj napišem? Županu Dačiću?« ga je vprašal in ga spravil v zadrego, zato mu Dačić jel koj pojasnjevati, da je zgolj predsednik odbora LDS. »Ali niste župan Kranja?« se ni pustil odgnati dr. Sirc. Ko mu je Dačić končno le razložil vse o svojem srbskem poreklu in sporih z Grosom, je dr. Sirc le podpisal tisto knjigo in dodal: »A ja, župan vas ne mara.« F