Ko je sonce vzšlo nad Savdsko Arabijo nekako ob petih zjutraj po slovenskem in ob sedmih po lokalnem času so nas pred vhodom našega hotela že čakala tri terenska vozila, prirejena za safari po gorati puščavi. Triurna vožnja nas je vodila najprej do starega ribiškega mesteca Dahaba in nato do Nuweibe, mesteca blizu izraelskosirske meje. Tu smo zavili z glavne ceste in se podali v popolno brezpotje. Po polurni vožnji smo bili pretreseni dobesedno. Naš šofer pa je neskončno užival. Z drugima dvema terencema je namreč tekmoval v hitrosti in ko je vozilo najhuje premetavalo, je spustil volan in ploskal v taktu arabske glasbe. Ustavili smo se dobre tri metre pred prepadom, kjer se je 400 metrov nižje začela pot v Barvne kanjone, največjo naravno znamenitost Sinaja. Ločili smo se. Televizijska ekipa je odšla z Matejo, Saro in Jano po daljši poti, z drugimi smo se srečali v kamniti soteski, ki jo je Graziano uporabil za svojo snemalno točko.