Meč je laže s stene sneti kot ga spet nazaj obesiti, pravi stara ljudska modrost. Zdi se, da so se Natovi generali ujeli prav v to nerodno past. Na Zahodu so leta in leta naravnost neznosno neprizadeto opazovali, kako srbski krvniki morijo po Bosni in na Kosovu. Toda namesto da bi Miloševića že zdavnaj postavili za haaške rešetke, so se z njim prijazno pogajali in ga povzdignili celo v »garanta miru na Balkanu«. Zdaj ko so vsaj sedem let prepozno končno udarili po Beogradu, pa Natovi generali, sami omamljeni od vonja po krvi, zapleta ne znajo pripeljati do konca. Američani, ujetniki kompleksa zmagovalcev, v obupu tolčejo vse po vrsti, od tujih veleposlaništev do Albancev, ki jih je doslej »pomotoma« padlo že več kot Srbov. Ob vsem tem res ne preostane drugega kot pritrditi Nelsonu Mandeli, ki je dejal: »Sem proti etničnemu čiščenju, vendar sem tudi proti bombam. Nato namreč počne natanko isto kot Milošević. Oboji ubijajo nedolžne ljudi ...«