Tožeča stranka v pripravljalni vlogi ugotavlja, da je med strankama v prvi vrsti sporno vprašanje, ali je treba v postopku za dodelitev neprofitnega stanovanja upoštevati stanje na dan oddaje vloge za pridobitev stanovanja (prijave na javni razpis), ali pa lahko stranka v postopku uveljavlja tudi dejstva, ki nastanejo v času trajanja postopka na prvi stopnji, to je do izdaje odločbe. Materialni predpis, t.j. SZ-1 o tem molči, določa le obveznost oddaje neprofitnih stanovanj na podlagi javnega razpisa. Gre za določitev postopka, po katerem se oddajajo v najem neprofitna stanovanja. Pravilnik je tisti, ki določa materialnopravne pogoje, hkrati pa tudi podrobneje ureja razpisni postopek, oboje ob izhodiščih, navedenih v SZ-1. Zakon jasno določa, da se o pravici do najema neprofitnega stanovanja odloča v upravnem postopku. Kolikor je tožena stranka objavila javni razpis, je s tem le začela postopek za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, v njem pa je lahko določila pogoje za dodelitev stanovanja le toliko, kolikor je imela za to podlage v materialnih predpisih. Ne SZ-1 ne Pravilnik pa ne določata, da se lahko v razpisnem postopku uveljavljajo le dejstva, ki obstajajo na dan oddaje vloge, zato tožena stranka ni imela pravice in pooblastila, da z javnim razpisom omeji v materialnem predpisu določene splošne pogoje, ki jih morajo prosilci izpolnjevati. Omejitev navajanja novih dejstev, ki nastanejo po oddaji vloge, vendar pred zaključkom upravnega postopka, pa je nasprotna določbam ZUP. Tudi trditev tožene stranke, da iz zdravniškega potrdila izhaja, da ima tožeča stranka prirojeno obolenje, je neutemeljena. Iz zdravniškega izvida izhaja namreč, da neurejene stanovanjske razmere (stres, stalne selitve) izredno poslabšujejo tožničino zdravstveno stanje. Gre za vprašanje medicinske stroke. Kolikor tožena stranka trditvi tožnice ne verjame, bi morala v postopku postaviti izvedenca.