Lakota, žeja, nežnost ali seks, temeljne potrebe vseh ljudi, se neposredno odražajo v hormonskem ravnotežju v našem telesu. Glukoreceptorji na primer merijo predvsem raven sladkorja v krvi. Če pade, sprožijo občutek lakote v možganih. Takrat si poiščemo kaj za v usta in smo zadovoljni, ko smo siti. Raven sladkorja v krvi se spet normalizira. Podobno je po mnenju Falka Rheinberga, psihologa s potsdamske univerze, mogoče razložiti tri temeljne motive: oblast, prijateljstvo in storilnost. Pri motivu oblast je tako na delu spolni hormon testosteron, pri motivu zmogljivost vazopresin, ki regulira seksualno slo, pa tudi tiščanje na vodo, in pri motivu druženje dopamin, ki vpliva na pozornost. Kakšni hormonski slapovi pa se skrivajo za motivi, kot so čast, idealizem ali zbiranje kemičnih svinčnikov, je za raziskovalce še uganka. Ni ne gena ne hormona, ki bi lahko pripravil človeka do tega, da bi zmagal v tekmi za odkritje tega gena. Kaže, da na posameznikov motivacijski profil veliko bolj vplivajo življenjske izkušnje v otroštvu, ljubezenski odnosi in družina kot pa dednost.