Zmanjševanje pravic dostopa do splava. Uvedba plačila za splav je samo korak od prepovedi splava in s tem korak nazaj v srednji vek. Tak ukrep ima lahko izjemno negativne posledice za zdravje in socialni položaj žensk, kot tudi za enakopravnost žensk in moških. Hkrati tudi omejuje temeljno pravico žensk do odločanja o lastnem telesu ter v pravico o svobodnem odločanju o rojstvih otrok, določeno s 55. členom ustave. Takšen ukrep predstavlja neposredno diskriminacijo žensk ter vodi tudi v diskriminacijo med ženskami na podlagi socio-ekonomskega položaja: medtem, ko plačilo za umetno prekinitev nosečnosti ne bo težava za premožnejše ženske, bo za tiste iz socialno šibkejših slojev predstavljalo oviro. Zaradi te ovire se v nasprotju s pričakovanji predlagatelja strategije rodnosti ženska ne bo nujno odločila obdržati otroka, temveč se bo poslužila nezakonitih sredstev za prekinitev nosečnosti, ki bodo finančno bolj dostopna, po strokovni plati pa sporna in zato nevarna za njeno zdravje. Zato je takšen ukrep v nasprotju s 14. členom Ustave RS, Zakonom o enakih možnostih žensk in moških - ZEMŽM (Ur. l. RS št. 59/02) in Zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja - ZUNEO (Ur. l. RS št. 50/04). Zmanjševanje pravic dostopa do splava je v nasprotju tudi z 12. členom Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije, ki v prvem odstavku določa, da bodo »države pogodbenice sprejele primerne ukrepe za odpravo diskriminacije žensk na področju zdravstvenega varstva, da bi na temelju enakopravnosti žensk in moških zagotovile ženskam dostop do zdravstvenih storitev, vključno s tistimi, ki se nanašajo na načrtovanje družine«. Uvedba polnega plačila za splav bi po mnenju Odbora ZN za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk predstavljala oviro pri uživanju te pravice, saj v svojem Splošnem priporočilu št. 24 (1999) (12. člen: ženske in zdravje) v 21. odstavku pravi, da »zahteve oz. pogoji, ki omejujejo dostop žensk do zdravstvenih storitev, kot so visoke cene za storitve zdravstvene oskrbe« tudi predstavljajo ovire, ki onemogočajo uživanje pravic iz 12. člena Konvencije.