Na koncu stoletja so se spremenila nekatera pravila. Snovali so zapletene mehanizme za ločevanje bolniških postelj, čiščenje njihove okolice in odstranjevanje smeti. Chirol si je zamislil celo drsna vrata, skrita za vsako posteljo, ki bi – ko bi posteljo po drsnikih potisnili vstran – omogočala lažje čišče-nje sobe in odstranjevanje odpadkov po posebnem hodniku.34 »Mizarski mojster« Garat pa je leta 1779 predlagal posteljo, v kateri bi nepokretnega bolnika dvigovali s sistemom premičnih vzvodov, kar bi olajšalo menjavanje nočne posode, perila in rjuh.35 Ti mehanizmi so bili pogosto prezapleteni, da bi jih uresničili, vendar kažejo, da se je pozornost preusmerila. Poleg postopnega ločevanja postelj se je resnična sprememba pokazala v perilu – v številu srajc, ki so jih dajali revnim bolnikom, in njihovem rednem menjavanju. Pravila, ki so že dolgo veljala za elito, so začeli upoštevati tudi v teh ustanovah, namenjenih širokim množicam. Začela je nastajati že stara čistoča, kakor bi navade, »zamišljene« za ljudstvo, potrebovale časovni zamik in latentno obdobje. Poglavitna referenca je bila popolnoma tradicionalna čistoča, ne pa snažnost, ki sta jo takrat poznala plemstvo in meščanstvo.