Kljub temu da o njih pišem v moškem spolu, pa je večina njih v resnici samičk. Samčki so v ljubiteljskih insektarijih precej redki ter dokaj nezanimivi, poleg tega pa za nadaljevanje vrste skorajda nepotrebni (seveda pa so zelo potrebni za ohranjaje genetske raznolikosti vrste). V šali bi lahko dejali, da paličnjakinje svojo žensko samostojnost jemljejo zelo resno, celo tako zelo resno, da povsem same poskrbijo za zarod in se lahko razmnožujejo tudi brez sodelovanja samčkov. No, tovrstna samostojnost je lastna paličnjakinjam že omenjenih vrst, medtem ko se številne druge vrste, ki jih je mimogrede več sto, lahko razmnožujejo le spolno. Kadar paličnjakinje odložijo neoplojena jajčka, traja kar presneto dolgo, da se iz njih izležejo male nimfe, ki so vse brez izjeme samičke in pravzaprav nekakšne kopije svojih mater. Nimf pri neoplojenih jajcih avstralskih paličnjakinj prej kot v šestih mesecih ne moremo pričakovati, medtem ko so indijske nimfe za kakšen mesec ali dva hitrejše.