Se pa varnost razlikuje po območjih. Ob zeleni meji se prebivalci ob vsej gneči beguncev z vseh koncev sveta, ki se vali mimo njih, gotovo počutijo bolj ogrožene kot kje drugje, za Ljubljano pa se bova verjetno strinjala, da se po njej tudi v temi še sprehajamo brez strahu. Tudi jaz na tej funkciji brez spremstva in neoborožen. To mi končno priznavajo mnogi znanci in tujci, ki delajo in živijo pri nas. Celo prometna varnost je boljša, kot je bila lani!"

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pa pa priredni veznik
varnost varnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
razlikuje razlikovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
po po predlog; mestnik
območjih območje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
Ob ob predlog; mestnik
zeleni zelen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
meji meja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
prebivalci prebivalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ob ob predlog; mestnik
vsej ves celostni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
gneči gneča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
beguncev begunec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
z z predlog; rodilnik
vseh ves celostni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
koncev konec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vali valiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
mimo mimo predlog; rodilnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik
gotovo gotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
počutijo počutiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
bolj bolj splošni prislov; primernik
ogrožene ogrožen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
drugje drugje splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
Ljubljano Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bova biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
strinjala strinjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
po po predlog; mestnik
njej on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
temi tema samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
še še členek
sprehajamo sprehajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
brez brez predlog; rodilnik
strahu strah samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Tudi tudi členek
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
tej ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
funkciji funkcija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
brez brez predlog; rodilnik
spremstva spremstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
neoborožen neoborožen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
končno končno splošni prislov; nedoločena stopnja
priznavajo priznavati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
mnogi mnog nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
znanci znanec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
tujci tujec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
delajo delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
živijo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
Celo celo členek
prometna prometen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
varnost varnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
boljša dober splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
lani lani splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar