Pred leti, ko sem si ljubi kruhek služila z govorjenjem neumnosti (no, kakšne stvar je bila tudi pametna, priznam!) na Radiu Glas Ljubljane, nam sicer niso privoščili kakšnih težkih sindikalcev – lažem, enkrat smo šli za deset dni na Tajsko, ta je bil čudovit! No, takrat me je na poti tja osvajal sicer poročen honorarni sodelavec, a je potem ob bujni in poceni ponudbi Tajk nekako pozabil name, jaz pa sem bila takrat še bolj plašno dekle (ha, ha), pa malo sem se bala aidsa (nič ha, ha), zato pač nisem šla v njegovo sobo, katere številko mi je nenehno ponavljal, da je ne bi pozabila. Pa je šla avantura v franže. No, ampak sva potem nadoknadila čez nekaj let v Portorožu, kamor smo radijci pridno hodili na Zlati boben.