To pa nikakor ne drži za gospoda Zupančiča. Pri njem dvomim, da se me ne bi spomnil, pa tudi če se me ne bi, bi se mu lahko brez težav narisala pred očmi in se ne bi počutila kot Marsovka, ki ga nadleguje. Ne vem, se pri njemu sploh lahko kdo počuti, kot da ga nadleguje? Strašno prijeten je. Vem, ponavljam se. Naj raje napišem, da je zelo visok? Redko se znajdem med tremi gospodi, ki jih moram vse gledati gor. Strašno prijeten, kako luštna besedna naveza. Lep kontrast sem opazila, njega, ki kar sije, v bližini pa enega, na katerega nenehno dežuje in pušča črno tinto za seboj, kar cedi se od njega. Včasih ljudi narobe precenimo, včasih smo kot tiste aparature, ki slikajo avre in vidimo vse barve okoli ljudi. Nalij se v kozarec, da te popijem.