Intervju madžarskega dobitnika Nobelove nagrade za književnost Imreta Kertesza za nemški časnik Die Welt je močno razhudil desničarje v njegovi domovini. Funkcionarji madžarskega pisateljskega združenja in desničarsko usmerjeni publicisti očitajo Kerteszu, da “blati” Madžarsko, poroča nemška tiskovna agencija dpa, vest po njej prinaša Slovenska tiskovna agencija. V intervjuju, ki je bil ob 80. rojstnem dnevu pisatelja (9. novembra) objavljen konec tedna, je pisatelj madžarsko glavno mesto Budimpešto označil za “povsem balkanizirano”. O Madžarski je še dejal: “Odločajo skrajni desničarji in antisemiti. Stare pregrehe Madžarske, njena zlaganost in nagnjenost k preganjanju uspevajo kot nekdaj”. Kertesz, ki živi v Berlinu, se je ob tem navezal na najnovejšo krepitev skrajne desnice ter na bolj ali manj “spodobno” kodirani antisemitizem, ki ga negujejo tudi mediji t. i. desne sredine. Časnik Magyar Hirlap, ki je blizu opozicijski desnokonservativni stranki mladih demokratov (FIDESZ), je v komentarju zapisal, da je Kertesz “brez korenin” - oznaka med antisemiti velja za šifro, s katero etiketirajo judovske intelektualce. Sekretar madžarskega pisateljskega združenja, ki ga nadzirajo desničarji, Laszlo L. Simon, se je v istem časniku pritožil, da “Kertesz nenehno blati državo”. Levoliberalni tisk pa je pisatelja vzel v bran. Madžarska javnost mora končno “primerno presojati tudi tiste domače veličine, ki rečejo kaj odklonilnega ali zaničevalnega o državi”, je zapisal literarni kritik Sandor Radnoti v dnevniku Nepszabadsag. Kertesz sam je v televizijski oddaji madžarske mreže Duna TV zatrjeval, da so njegove izjave, potem ko so jih prevedli, v madžarskih medijih “napačno prikazali”. Pisatelj je preživel Auschwitz. V svojem osrednjem romanu Brezusodnost je osebna doživetja predstavil skozi literarno prizmo. Nobelovo nagrado je prejel leta 2002. Desničarski tabor na Madžarskem je to že takrat zelo težko sprejel. Tednik Demokrata, ki je prav tako blizu stranki FIDESZ, je nedavno svetoval bralcem, naj oblikujejo “zasebne poveljniške enote”, da bodo v javnih knjižnicah po državi uničevale knjige “nemadžarskih” pisateljev, kot so Peter Nadas, Peter Esterhazy in György Konrad.