Znano je, da ima Nemčija izredno dolgo, bogato in prevladujočo tradicijo mojstrskega izobraževanja za potrebe obrti, ki jo s pojavom novih znanj in tehnologij uspešno prilagaja svojim potrebam, kar se nenazadnje odraža tudi v tržni uspešnosti nemškega gospodarstva nasploh. S širitvijo Evropske unije, ki vključuje tudi države, kjer obrt pojmujejo nekoliko drugače - morda manj zahtevno in tradicionalistično - se je znotraj unije pojavlja liberalizacija dokazovanja strokovnih znanj, kar, kot je dejal Stock, v bistvu negativno vpliva na pojmovanje mojstrstva kot najvišje strokovne reference v obrti. Zato, kot meni Stock, države, ki mojstrskega izobraževanja v obrti ne prakticirajo, po eni strani izgubljajo svoje prednosti na trgu, saj na njem končno velja le kakovost izdelkov in storitev, po drugi strani pa so podjetniki v teh državah na nek način (finančno) privilegirani, saj jim formalno ni treba vlagati v lastno znanje. Prav zdaj, je še dodal Stock, poteka v organih EU o tem široka razprava, kako oba koncepta te nadgradnje poklicnega strokovnega izobraževanja prilagoditi novim razmeram in tržno ter konkurenčno izenačiti kvalifikacijsko neenakost tistih, ki v obrti morajo in hočejo postati mojstri, in tistih, ki jim v "liberalističnih" državah tega spričevala ni treba doseči oziroma imeti za opravljanje neke obrtne dejavnosti.