Pogosto sva ponoči poslušala najbolj nenavadne glasove, kot si jih je mogoče zamisliti. Bili so kot globoko, nizko, enakomerno gruljenje. Nenavadnost teh glasov pa je bila v tem, da je bilo nemogoče določiti smer, odkod so prihajali. Seveda je to nenavadno globoko gruljenje prihajalo iz gozda za najinima šotoroma, drugače tudi ni moglo biti. Toda zdelo se je, da prihaja od vsepovsod. Kot da bi bili tisti glasovi enostavno tam, v zraku, nad tlemi. Bili so del gozda in del peščine, kjer sva ležala, skrivnostni, kot bi prihajali iz zemlje ali kot bi se zamolklo pogovarjala drevesa v gozdu.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
ponoči ponoči splošni prislov; nedoločena stopnja
poslušala poslušati glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
nenavadne nenavaden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
glasove glas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
kot kot podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
zamisliti zamisliti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Bili biti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
kot kot podredni veznik
globoko globoko splošni prislov; nedoločena stopnja
nizko nizko splošni prislov; nedoločena stopnja
enakomerno enakomeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
gruljenje gruljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Nenavadnost nenavadnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
glasov glas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
nemogoče nemogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
določiti določiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
smer smer samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
odkod odkod splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
prihajali prihajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Seveda seveda členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nenavadno nenavadno splošni prislov; nedoločena stopnja
globoko globok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
gruljenje gruljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
prihajalo prihajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
iz iz predlog; rodilnik
gozda gozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
najinima najin svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, dvojina, orodnik, dvojina
šotoroma šotor samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, dajalnik
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
moglo moči glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
Toda toda priredni veznik
zdelo zdeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
prihaja prihajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
od od predlog; rodilnik
vsepovsod vsepovsod splošni prislov; nedoločena stopnja
Kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
glasovi glas samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
enostavno enostavno splošni prislov; nedoločena stopnja
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
zraku zrak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
nad nad predlog; orodnik
tlemi tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
Bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
gozda gozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
peščine peščina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kjer kjer podredni veznik
sva biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, dvojina, nezanikani
ležala ležati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
skrivnostni skrivnosten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
prihajali prihajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
iz iz predlog; rodilnik
zemlje zemlja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
kot kot podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zamolklo zamolklo splošni prislov; nedoločena stopnja
pogovarjala pogovarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
drevesa drevo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
gozdu gozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Revije
naslov: Svet in ljudje
avtor: neznani novinar