Druga zadeva, ki pa ni le stvar tega tedna in tudi tega meseca ne, temveč latentno z občasnimi izbruhi vre vsaj pol leta, je slovenski film. Če je bilo na nacionalnem svetu za kulturo nedavno ugotovljeno, da je bilo leto 2006 na področju kulture stabilno, taka ocena že zaradi filma skorajda zagotovo ne bo obveljala za leto 2007. Cesar je gol, ministru Simonitiju so vsi dopovedovali, on pa tega ni hotel spregledati. To so mu dopovedovali mediji, filmarji, to mu je povedal nacionalni svet za kulturo, uslužbenci na filmskem skladu, ne nazadnje tudi finančno ministrstvo. Ne, minister Simoniti je trmoglavo podpiral svoje ljudi, pa četudi bi ga to stalo glave. Najbolj hecno je, da slovenski film zdaj rešuje gospa, ki s filmom pravzaprav nima nobene zveze, nobene erotične zavezanosti ni med njo in gibljivimi slikami, temveč je po poklicu finančnica. Mnogi, ki imajo običajno polna usta ljubezni do filma, pa samo nemočno krilijo z rokami in čakajo, kaj se bo iz tega izcimilo. Nekaj je gotovo: na tem pogorišču še nekaj časa ne bo pognala trava.