Ob strateški povezavi med Lukoilom in Petrolom ter vlogi naše politike pri tem se kar vsiljuje primerjava z nekdanjim nemškim kanclerjem Schröderjem. Kot vemo, je ta po končani politični karieri pristal v nemško-ruski družbi, v kateri je solastnik ruski Gazprom. Tudi Schröder je pomagal pri ustanavljanju te mešane družbe. Prepričani smo, da bo Janez Janša, in tudi njegova stranka, seveda ravno tako Slovenija, večno zelo zaželen gost velikana Lukoila, ki ima svojo črpalko recimo tudi na Manhattnu. Skratka, Janez Janša je ugotovil, da ti takšna povezava prinaša tantieme zelo dolgoročno. S tem je naredil bistveno večji korak kot recimo prejšnji eldeesovski oblastniki, ki so menili, da jim bo šefovstvo v Sodu, Kadu in podobnih tranzicijskih spačkih omogočalo večno oblast. Ne, Janez Janša bo lahko šel v Lukoil, tudi če kdaj izgubi volitve oziroma ko jih bo enkrat izgubil. To je povsem drugače kot recimo možnost Janeza Kopača, da je lahko šel v Ultro.