V lanski zmagovalki polk in valčkov je avtor besedila v posrečeno zmagovalno skladbo vpletel tudi vprašanje: »Kje so Pišece?« in odgovor »Blizu hrvaške meje.« Ne vem, kako so to krajevno opredelitev v pesmi sprejeli prizadevni krajani in turistični delavci Pišec, v katere je bilo s programom CRPOV vloženega precej državnega denarja, a menim, da je ne bi smeli kar prezreti in preslišati. Pišece imajo številne posebnosti, ki bi piscu besedila omogočile, da bi jih predstavil slovenski in verjetno tudi tuji javnosti. V njih se ne začne le 1. učna vodna pot v Sloveniji na potoku Gabernica z znamenitim mlinom, niso le blizu Čateških toplic (terme imajo v Italiji), niso le na izjemnem vinorodnem območju Bizeljskih in Sromeljskih goric, ne ležijo le pod enkratno Orlico, nimajo le izredne gasilske zbirke, nimajo le pišeškega gradu, ampak so Pišečani izjemno ponosni na klasičnega filologa in leksikografa Maksa Pleteršnika (18401923), kateremu namenja osma knjiga Enciklopedije Slovenije skoraj vso 413. stran. Kako tudi ne, če je pred več kot stotimi leti pripravil Slovensko-nemški slovar III. Njegovih 110.000 zbranih slovenskih besed pa je bilo iztočnica za sedanji Slovar slovenskega knjižnega jezika. Tako bi razpoloženi muzikantje lahko našli za Pišece resnično boljšo krajevno ali vsebinsko oznako, kot je tista, ki sem jo navedel na začetku besedila. Ker iz neznanih razlogov dnevno gostimo na desetine tujejezičnih pevcev in pevk, upam, da bo ta prispevek pripomogel, da bo vsaj enako število naših odličnih pevcev, pevk in ansamblov nastopalo onkraj Sotle in Kolpe. Do takrat pa vendar delajmo reklamo zase. Tudi v narodnozabavni glasbi.