Glede na že omenjene raziskave je vsekakor spodbudno to, da pri nobenem kazalcu ne odstopamo zelo navzdol in da so nekateri trendi spodbudni. Slednje velja na primer za vključenost v srednje izobraževanje, ki v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami OECD hitro narašča, kar je dober obet za prihodnost. Veseli smo lahko tudi podatka, da se je Slovenija med 29 državami OECD po vključenosti mladih, starih od 15 do 19 let, v izobraževanje uvrstila na odlično 4. mesto. Res pa je, da je z vidika te ugotovitve še nekoliko bolj sporna odločitev ministrstva, da lahko srednje šole učencem dovoljujejo napredovanje v višji letnik celo z več nms-ji (nms pomeni, da učenec ni dosegel minimalnih standardov znanja pri nekem predmetu ali, z drugimi besedami, da zahtevane snovi ali veščin ne obvlada). Ko bomo torej čez leta ugotovili, da nam je uspelo osip v srednji šoli še zmanjšati, bo tovrstna zmaga nekoliko kisla.