Ta igra, nagrajena, 'M te ubu, kar pomeni Bom te ubil, je nastala po Tauferjevem naročilu. Vito mi je dal dva prevoda Jarryjevega Kralja Ubuja in jaz naj bi naredil nekakšno novo igro, nekaj še bolj anarhičnega, en 'urnebes' za današnji čas. Ne vem natančno, kaj misli o tistem besedilu, ampak meni se je igra zdela preveč otročja z vsemi tistimi armadami, grofi, kralji, bitkami, votlinami in medvedi. Tisto besedilo je danes že zdavnaj preslabo za kritiko samopašnosti, parodijo oblasti, ali za kaj že gre. Kaj bolj blesavega je težko napisati. Tisti mali, petnajst let je bil star, je dal noter kratko malo vse, kar mu je prišlo na pamet. Pogledal sem si tudi posnetek beograjske predstave, 'kao' najboljše, predstavo Ateljeja 212, ampak me je minilo že po nekaj minutah. Ljudje so se vozili gledat predstavo z avtobusi, menda celo iz Niša, pa nimam pojma, zakaj. V Kralju Ubuju se mi je zdel zanimiv samo začetek. Baba spominja moža, da je bil nekoč kralj Aragonije in ona kraljica, zdaj pa oba tolčeta revščino. Mar ne bi ubil kralja Poljske in zavladal? V moji igri pa kot glavni nastopa nekdanji direktor vinske kleti. Žena, nekoč njegova lepa tajnica, ga nagovarja, naj že nekaj stori s sosedom Polakom, ki da jo baje zalezuje. In tako naprej. Stvar bo kruta. Premiera bo decembra v Novi Gorici. Režiral bo naročnik. Že drhti.