V Sloveniji imamo veliko ekstremistov, ki poskušajo doseči nemogoče rekorde, še posebej takšne, ki bi bili vpisani v slavno Guinessovo knjigo rekordov. Poskusov je bilo nešteto, od postavljanja največjih mlajev po raznih zaselkih ali celo v osrednjih poročilih omenjenih procesij, na katerih so nosili bojda največjo butaro na svetu. Ali mortadelo velikanko. Toda očitno so ti rekordi le lokalni, saj so v Guinessovi knjigi rekordov zapisani vsega trije rekordi, povezani s Slovenijo. Rekorderka je planiška velikanka, saj je status največje letalnice ohranila kljub poskusom Obersdorfa, da bi končno prevzel ta primat. Med svetovnimi rekorderji je tudi najstarejša, štiristo let stara mariborska vinska trta (v knjigi rekordov je poleg tega zapisano, da slovenski vinogradi sodijo med »top 5 %« glede na kakovost zemlje za gojenje trte). Poleg naših tako rekoč naravnih znamenitosti je svoje mesto v knjigi rekordov našel le še Rajmond Debevec, ki je še vedno aktualni nosilec svetovnega rekorda v streljanju 3 x 40 strelov (pri Debevcu še omenjajo, da je tudi svetovni rekorder v streljanju s samostrelom, Slovenijo pa kot najuspešnejšo državo na OI, saj bi morali gostitelji Avstralci za ta primat glede na število prebivalcev dobiti še štiri zlate kolajne). O kakšnih rekordih Martina Strela ali Dava Karničarja ni omembe, čeprav se najdejo v knjigi zelo bizarni rekordi. Če se samo ozremo na nekdanje bratske jugoslovanske republike, imajo te še slabši rekorderski izkupiček. Hrvati se lahko ponašajo z najtežjim tartufom, ki so ga našli v Istri, Jugoslovani se dičijo z nekaj športnimi rekordi, ki so plod skupne države, imajo pa rekorderko v padcu z največje višine brez padala (gre za nekdanjo stevardeso Vesno Vulović, ki je preživela padec z višine 10,60 metra). Makedonci se lahko pohvalijo z najmanjšo stopnjo rakavih bolnikov na 100.000 prebivalcev (le šest) ter z najstarejšim aktualnim predsednikom Kirom Gligorovom, Bosanci pa z največjo stopnjo nezaposlenosti na svetu (kar 75 % prebivalcev BiH ne prejema rednega dohodka).