Zunanji ministri Severnoatlantske zveze si ne bi mogli izbrati simbolno primernejšega kraja za glavni pripravljalni sestanek novembrskega praškega vrha, kot je islandska prestolnica Reykjavik. Sredi Severnega Atlantika, na polovici poti med Evropo in Ameriko, je kar pravšnji kraj za delovni sestanek, na katerem bodo morali doreči vrsto stvari, ki v zadnjem času močno obremenjujejo odnose v Natu. Čeprav bo medijska pozornost usmerjena zlasti na prisotnost ruskega zunanjega ministra Ivanova na prvem ministrskem sestanku novega rusko-natovskega sveta, ki naj bi pomenil novo, višjo obliko sodelovanja med nekdanjima sovražnicama, bodo dejansko razpravljali zlasti o nadaljnji reformi Nata in še posebno o vlogi, ki naj jo ima zavezništvo v prihodnje. Za uspešen dogovor, kaj naj bo Nato v prihodnje, bodo morale evropske članice in ZDA najti skupni jezik, kako bo oblikovana nova varnostna arhitektura v svetu.