Zagorsko podjetje Ultra je v času, ko je bil Gregor Golobič po moči in realnem političnem vplivu ena najmočnejših figur vladajoče koalicije, pridobilo tudi znatna sredstva neposredno iz proračuna RS prek natečajev in razpisov različnih ministrstev, ki so jih vodili politiki LDS. Ko je takratni poslanec Andrej Bajuk februarja 2004 o tem vprašal vlado, zanimale so ga tudi kakršne koli pogodbe ustanov v državni lasti, sklenjene s podjetjem Ultra v vrednosti nad 5 milijonov tolarjev, mu je vlada pod vodstvom Antona Ropa na to sicer odgovorila, vendar se je izkazalo, da podatki niso bili točni. Vlada prav tako ni pojasnila zakonske podlage za ugodno posojilo, ki ga je Ultra dobila iz sredstev Slovenske razvojne družbe v višini 150 milijonov tolarjev. Na vprašanje o sklenjenih pogodbah tega podjetja s podjetji, ki so v večinski državni lasti, pa so se sprenevedali, da vlada, vladna služba ali katero koli ministrstvo s tem podjetjem nimajo sklenjene nobene take pogodbe, vlada pa na poslovanje podjetij na trgu in sprejemanje njihovih poslovnih odločitev nima nobenega vpliva (četudi gre za podjetja v večinski državni lasti) in tudi ne razpolaga s tovrstnimi podatki. Odgovor je bil seveda zavajajoč, kar smo v Demokraciji dokazovali že leta 2004, o tem pa je tekla razprava tudi na izredni seji državnega zbora o korupciji in klientelizmu, ki je bila spomladi leta 2004, na kateri so Ultro, Golobiča, LDS in druga “tovarišijska” podjetja do obisti razgalili poslanci nekdanje opozicije iz vrst SDS in NSi. Izkazalo se je, da je Ultra prejela nepovratna sredstva tudi od ministrstva za šolstvo, ki ga je takrat vodil Slavko Gaber, član LDS. Slednji je torej denar iz šolskega proračuna namenil zasebnemu podjetju v lasti članov in simpatizerjev svoje stranke.