Nekaj prav posebej osupljivega se zgodi, ko hoče človek zaživeti preprosteje. Prenekatero nekdaj spoštovano in ponavadi utesnjujoče prepričanje kot na primer načela protestantske delovne morale, da brez dela ni jela, da ne prelagaj na jutri, kar lahko storiš danes, in da ura zamujena ne vrne se nobena ima čedalje manj vpliva nanj. Človek naposled ugotovi, da je lepo in prav, tudi če se sprosti, če se predaja brezdelju in celo če gre meni nič tebi nič zgodaj spat.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
prav prav členek
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
osupljivega osupljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ko ko podredni veznik
hoče hoteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zaživeti zaživeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
preprosteje preprosto splošni prislov; primernik
Prenekatero prenekateri nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
nekdaj nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
spoštovano spoštovan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
utesnjujoče utesnjujoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
prepričanje prepričanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
načela načelo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
protestantske protestantski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
delovne deloven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
morale morala samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
brez brez predlog; rodilnik
dela delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
jela jela samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
ne ne členek
prelagaj prelagati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 2. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
jutri jutri splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
storiš storiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
da da podredni veznik
ura ura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zamujena zamujen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
vrne vrniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nobena noben nikalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
čedalje čedalje splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
vpliva vplivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nanj name osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
Človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
naposled naposled splošni prislov; nedoločena stopnja
ugotovi ugotoviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lepo lepo splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
prav prav členek
tudi tudi členek
če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sprosti sprostiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
predaja predajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
brezdelju brezdelje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
in in priredni veznik
celo celo členek
če če podredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
meni jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
tebi ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
zgodaj zgodaj splošni prislov; nedoločena stopnja
spat spati glavni glagol; nedovršni, namenilnik
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Preprosto je boljše
avtor: neznani avtor