Pri reševanju problemov gre za učenje z bolj ali manj samostojnim odkrivanjem, za raziskovalno učenje, ki ga pa prepogosto vežemo na predmete, kot sta matematika in fizika (tam gre velikokrat za reševanje nalog po ustaljenem obrazcu in ne za pravo reševanje problemov). Učence premalo sistematično uvajamo v reševanje problemov pri predmetih, kot so zgodovina, slovenski jezik, geografija, biologija (tudi izvajanje laboratorijskih vaj, ki ga nekateri enačijo z reševanjem problemov, ni nujno problemsko, zlasti če učenec dela po točnih in vnaprej danih navodilih).

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pri pri predlog; mestnik
reševanju reševanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
problemov problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
učenje učenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
z z predlog; orodnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
ali ali priredni veznik
manj manj splošni prislov; primernik
samostojnim samostojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
odkrivanjem odkrivanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
za za predlog; tožilnik
raziskovalno raziskovalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
učenje učenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
pa pa priredni veznik
prepogosto prepogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
vežemo vezati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
predmete predmet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
kot kot podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
matematika matematika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
fizika fizik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
reševanje reševanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
nalog naloga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
po po predlog; mestnik
ustaljenem ustaljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
obrazcu obrazec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
ne ne členek
za za predlog; tožilnik
pravo pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
reševanje reševanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
problemov problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Učence učenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
premalo premalo splošni prislov; nedoločena stopnja
sistematično sistematično splošni prislov; nedoločena stopnja
uvajamo uvajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
reševanje reševanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
problemov problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
pri pri predlog; mestnik
predmetih predmet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zgodovina zgodovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
slovenski slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
geografija geografija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
biologija biologija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tudi tudi členek
izvajanje izvajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
laboratorijskih laboratorijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
vaj vaja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
enačijo enačiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
z z predlog; orodnik
reševanjem reševanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
problemov problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nujno nujno splošni prislov; nedoločena stopnja
problemsko problemski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
zlasti zlasti členek
če če podredni veznik
učenec učenec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
dela delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
po po predlog; mestnik
točnih točen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
vnaprej vnaprej splošni prislov; nedoločena stopnja
danih dan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
navodilih navodilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Psihologija učenja in pouka
avtor: Barica Marentič-Požarnik