Navkljub pomislekom, da gre še za enega »divjega« Slovana, ki misli, da pred njim ni nepremagljive ovire, je Romano Abramovič vendarle požel nekaj simpatij Italijanov. Ker se je izkazal za zelo uglajenega fanta, ki natanko ve, kaj hoče. V primerjavi z drugimi je celo pravilno izgovarjal imena igralcev. Strategija, s katero je odšel na trg, je namreč razumljiva. Seznam imen pač mora biti zelo dolg, saj samo tako lahko pričakuje, da bo ujel vsaj eno veliko ribo. Edini očitek je, da si je napačno predstavljal, kako lahko izpelje svoje načrte. »Calcio« pač ni galerija, v kateri naj bi bile dragocene umetnine kar tako na voljo. Še zlasti ne, ker gre za Italijo, kjer je nogomet simbol uspeha in bogatstva.