Za podobo muzeja je bilo odločilno leto 1920, ko je v Kamnik iz ruskega ujetništva prišel poklicni rezbar Lojze Kozjek. Kamniški grafik Miha Maleš ga je priporočil Josipu Sadnikarju, saj je vedel, da zelo rad pomaga raznim umetnikom. Sklenila sta pogodbo, po kateri naj bi Kozjek Sadnikarju v zameno za stanovanje, hrano in nekaj žepnine izrezbaril dva portala in štiri podokenske reliefe. V treh letih je tako nastalo šest umetnin, ki še danes dajejo pečat meščanski hiši, ki sama po sebi ni sicer nič posebnega. Vhodni portal v sprejemnico je narejen po originalnem renesančnem stebru iz kamniške hiše na Glavnem trgu, kjer je danes Maleševa galerija. Krasita ga relief Adama in Eve ter kamniški grb z letnico 1621. Na zgornjem delu je napis iz Trubarjevega Katekizma Bres dela nima jela, pod njim pa simboli - svastika, prostozidarska zvezda, židovska zvezda in grški simbol krščanstva trinakrion. Vsak obiskovalec ob vstopu zasliši melodijo, saj so na vratih mini citre nekega kmeta samouka iz Podgorja iz 19. stoletja. Za prijeten zvok poskrbijo beneške koralde, ki visijo nad strunami.