Sanderson je za St. Martins Lanom drugi hotel Iana Schragerja v Londonu, ustvarjen po novem, še nevidenem konceptu. Omenjajo se škrlatna barva, beneško steklo in pohištvo Louisa XV, povsod je navzoča prosojnost (teatralno vzdušje dolgih, belo osvetljenih zaves), menjajoča se igra notranjosti in zunanjosti. Povedano hudo poenostavljeno:gre za eterične, prosojne 'mestne toplice ', v katerih so stene zamenjali steklo in tanke, 'seksi 'plasti zaves. In nastala je povsem nova, čarobna kulisa za svetovne popotnike visokega profila. Sanderson razpolaga s 150 sobami, velikim dvoriščem, bogatim vrtom na strehi, polnim bambusov, prostrano lepotilno oazo in dvema restavracijama, ki ju vodi vrhunski pariški kuharski mojster Alain Ducasse. Tokrat so bili ustvarjalci, seveda ponovno s kultnim Philippom Starckom na čelu, radikalnejši. Čeprav so njihove stranke mlade po srcu, se zdi, da je Sanderson le bolj namenjen odraslim:je zelo sofisticiran in diha v napetosti med veličastnostjo baročnega in minimalizmom. Sandersonova zgradba je bila narejena v poznih 50 letih kot moderna tovarniška upravna stavba in je pri britanski vladi označena z drugo stopnjo kot zaščitena zgodovinska zgradba. Ima zelo lepe mozaike Juppa Dernbach-Mayena in okno s fantastičnimi abstraktnimi vitraži Johna Piperja, slavnega angleškega modernističnega slikarja. Starckova in Schragerjeva naloga zadnji dve leti in pol je tako bila, da staro stavbo renovirata, ne da bi uničila to, kar se mnogim zdi arhitekturni zaklad. Zato sta morala vse, kar sta iztrgala, nadomestiti s kopijo originala. Tako nista smela spreminjati odprtega modernističnega stopnišča ali originalnega dvorišča z japonskim vrtom, ki ga je uredil Philip Hicks. Nad vhodom sta celo morala pustiti eleganten originalni znak nekdanje tovarne. (Z drugimi besedami -bilo je le malo izbire hotel poimenovati kakorkoli drugače kot Sanderson. ) »Pri Sandersonu gre za mentalno igro, «pravi Starck, »in je najbolj kulturno popoln prostor, kar smo jih kadarkoli naredili. To je, ne da bi ga videl, težko razumeti. Je hotel iluzij -optičnih iluzij. Poetičnih trikov. Ne veš, kaj pravzaprav vidiš. Kje so stene?Za kakšen stil natančno gre?«Sanderson je izredno zapleten. »Vse je presenečenje. Imamo ogledala, nekaj čarobnega, luksuznega, gibali smo zelo na robu. Dvigalo ima majhno okno, mimo katerega se premika obraz (Ko stojim v njem, ugotovim, da gre za hologram na protiuteži dvigala. Zdi se, da v tem dvigalu padešv vesolje, poletiš. ). « Avla hotela je divja mešanica kultur in slogov. Originalna Edrina zofa v obliki ustnic 'Bocca 'iz leta 1970 stoji nasproti vrat, pozlačen baročni stol v obliki laboda stoji ob stolu-jeziku Pierra Paulina iz 60 let. Viseči stol iz prozornega pleksistekla, kot je tisti v filmu Blowup Michelangela Antonionija, binglja ob vhodnih vratih iz škrlatnega beneškega stekla. Temni izrezljani afriški stoli stojijo nasproti pastelnim naslonjačem. Pult recepcije je poln video ekranov, ki prikazujejo surf v stalnem skoku, na stenah so beneška ogledala in viktorijanske slike psov, pokrite z gladkimi sivimi zavesami. Na območju toplic v nadstropju više, kjer je prostor, namenjen sprostitvi, fitnesu in lepoti, tvorijo stene dolge zavese. Vse skupaj deluje zelo odrsko in domiselno, je zelo lahkotno, mehko in lebdeče. Tudi spalnice nimajo trdnih notranjih zidov. Večina sob, ki so kot galerije, ima med spalnim in kopalniškim prostorom le steklo. Gostje postanejo v tem prostoru igralci. Vendar lahko kot ščit za medsebojno intimo povlečete dve zavesi -eno belo in drugo pink barve -za pravo stopnjo sugestivnosti. Sanderson je brez dvoma najpogumnejši med hoteli Svete trojice (kot trio:Starck, Schrager in Andrei ljubkovalno imenujejo oboževalci), saj nima zidov. Vendar primanjkljaj ločenih prostorov nadoknadi obilica prosojnih srebrnih zaves, s katerimi je Starck prekril vse površine, ki mu niso bile všeč, a jih je moral ohraniti zaradi zaščite kulturne dediščine. Brez dvoma je Sanderson najbolj eteričen/nebeški/lahek prostor, kar sem jih kdaj videla. Je ples sedmerih tančic. Je nekoliko ženstven. Je zelo seksi. In bojda jih med gosti ni malo, ki le neradi zapuščajo spalnico.