Zlasti jih skrbi, kako se bodo organizirali, da bodo ob zahtevnih službah zmogli še negovati bolnika, saj bo ob napredovanju bolezni od njih vse bolj odvisen. Najbolj pa jih skrbi, kako se soočiti z umiranjem ljubljene osebe, jih opazovati, kako se spreminja in postaja nemočna. Ena izmed svojcev, ki je nedavno preživela smrt svoje matere, je dejala, da se ji je zdela, da je mama z zgubljanjem samostojnosti zgubljala tudi dostojanstvo. In težko ji je bilo razložiti, da je dostojanstvo izza telesa oziroma izza forme.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Zlasti zlasti členek
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
skrbi skrbeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
organizirali organizirati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ob ob predlog; mestnik
zahtevnih zahteven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
službah služba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
zmogli zmoči glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
še še členek
negovati negovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
bolnika bolnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
saj saj priredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ob ob predlog; mestnik
napredovanju napredovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
bolezni bolezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
od od predlog; rodilnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
odvisen odvisen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
pa pa priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
skrbi skrbeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
soočiti soočiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
z z predlog; orodnik
umiranjem umiranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
ljubljene ljubljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
osebe oseba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
opazovati opazovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spreminja spreminjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
postaja postajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nemočna nemočen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Ena en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
izmed izmed predlog; rodilnik
svojcev svojec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nedavno nedavno splošni prislov; nedoločena stopnja
preživela preživeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
smrt smrt samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
matere mati samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dejala dejati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zdela zdeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
zgubljanjem zgubljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
samostojnosti samostojnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zgubljala zgubljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
tudi tudi členek
dostojanstvo dostojanstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
In in priredni veznik
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
razložiti razložiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dostojanstvo dostojanstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
izza izza predlog; rodilnik
telesa telo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
oziroma oziroma priredni veznik
izza izza predlog; rodilnik
forme forma samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: siol.net
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor