Nekaj kilometrov pred Šestim oktobrom ob cesti stoji nova velika tabla z napisom v živih barvah. Sanjska dežela piše na njej, pod njo pa, da je lastnik Ahmed Bahgat, eden najbogatejših Egipčanov. Za njo je gradbišče, ki je na prvi pogled prav tako razmetano kot druga gradbišča po svetu. Le da je razmetano na preveč pravilen način, da bi lahko šlo za enega običajnih kairskih gradbišč, na katerih mimogrede postavijo naselje za četrt milijona ljudi. Narobe je že to, da je ob kakih tristo vilah, ki rastejo iz peska, igrišče za golf z brezhibno negovano travo in umetnimi jezerci, med katerimi gospe in gospodje srednjih let v belih kratkih hlačah nerodno potiskajo žogice v luknje.