in glasbenem nastopu slovenskih maturantov iz Argentine je bila živahna okrogla miza na temo Naš domači kraj – povezovalec Slovencev doma in po svetu. Dr. Janez Bogataj z etnološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani je najprej problematiziral dejstvo, da v Sloveniji še nismo razčistili vprašanja narodove identifikacije (kar se negativno odraža tudi na naših rojakih v zdomstvu), saj smo do zdaj gradili predvsem na stereotipih. V prihodnje bi po njegovo kazalo igrati na karto domačega kraja, saj gre za globoko in obojestransko vez. Ne le da se zdomci živo spominjajo domačega mesta oziroma vasi, tudi v slovenskih krajih je še močan spomin na tiste, ki so odšli. In teh ni bilo malo. S tem je seveda povezana tudi potreba, da se Slovenci najprej zazremo vase in se dodobra seznanimo z lastno tradicijo, potem bomo to zmožni projicirati tudi navzven. Ob tem je treba razumeti, tako Bogataj, da kulturna dediščina ne pomeni nostalgije, ampak gre za nujen pogoj, ki omogoča ustvarjanje novih vrednot in zavedanje samega sebe. Med drugim je podal nekaj preprostih, a učinkovitih primerov iz tujine o tem, kako te načrte udejanjiti v praksi. Državnozborski poslanec iz Prekmurja Jožef Horvat je predstavil projekt, ki je vzniknil v Črenšovcih. To je izseljensko središče, ki ga je s pomočjo strokovnjakov postavila na noge lokalna skupnost in utegne postati model za druga to-