V Beogradu si s tem preveč ne belijo glave, saj se neutrudno ukvarjajo sami s seboj. Opozicija preboleva vse mogoče otroške bolezni, kar ustreza tistim, ki so na oblasti. Stališče, da je Kosovo sestavni del Srbije, eni in drugi ponavljajo kot mantro. Neenotna opozicija se obnaša tako, kot da je dovolj le biti prepričan, da se bo obstoječa oblast sesula in se bo tako tudi zgodilo. Na sceni preprosto ni politične osebnosti, ki bi bila sposobna biti katalizator političnega interesa in volje tistih, ki so proti režimu. Vse to seveda izjemno pomaga tistim političnim silam na Kosovu, ki delujejo v smeri osamosvojitve. Njihova maksima je prav gotovo takšna: čim slabša in čim bolj zmedena je Srbija, tem bolje za krepitev osamosvojitve Kosova. Tako kot je sedaj videti, je po mnenju mnogih političnih komentatorjev Srbija že izgubila Kosovo.