Pri ocenah teh dogodkov pa se velikokrat meša zgodovina s tekočo politiko, pri čemer zlasti desničarji takoimenovane pomladi skupno z nekaterimi zgodovinarji in novinarji prilagajajo zgodovino svojim sedanjim ocenam in interesom in jo po potrebi spreminjajo, zamolčujejo, omalovažujejo, preveličujejo in kar je še takih nečednih poslov. Tako n.pr. nedovoljeno kolaboracijo z nacifašističnimi okupatorji zamenjujejo z upravičenim bojem s komunizmom, ki da je bil večje zlo od okupatorjev. Na to navezujejo državljansko vojno in boljševistično revolucijo, vse skupaj pa prekrivajo s povojnimi poboji takorekoč nedolžnih mučenikov, ne glede na to ali gre za ustaše, četnike, domobrance, esesovce ali pa za njihove civilne sodelavce in somišljenike . Mnoge podatke enostransko prikazujejo. Tako n.pr. v zadnjem času podatek, da so domobranci in drugi sodelavci okupatorja, ki jih imenujejo protirevolucionarna ali tradicionalna stran, povzročili med vso II. svetovno vojno le 3.200 smrtnih žrtev, partizanska stran pa 6.500 . Pozabijo pa povedati, da je v tem času izgubilo življenje desettisoč slovenskih domoljubov, ki so po ovadbi okupatorjevih sodelavcev trpeli po italijanskih in nemških zaporih in taboriščih smrti tipa Dachau, Auschwitz, Mauthausen, Buchenwald, Rab, Rižarna, itd. Da o vseh slovenskih žrtvah niti ne govorimo. Bilo jih je nesorazmerno veliko in preveč, kar 82.000 ali 5,5 % tedanjega prebivalstva, od tega 30.000 partizanov, 4.300 talcev, 11.000 taboriščnikov itd. Devet desetin vseh teh žrtev so povzročili okupatorji in znaten del teh njihovi slovenski sodelavci, posredno ali neposredno. Žal!