Nekega dne se je zgodilo, da se je prebrisani bog ognja, žareči Agni, hotel poigrati z drugimi bogovi in ljudmi, zato je na dno morja skril sveti plamen, ki je ohranjal toploto vseh ognjišč. Slabo bi se pisalo vsem bogovom in ljudem, če ne bi Varuna na pomoč poklical svojih rib, podobnih kačam, ki so s podolgovatimi telesi potem zaobjele večni plamen in ga prenesle na površje. Ko je Agni videl, kaj se je zgodilo, se je napotil na Varunov dvor in se izpovedal: »Oprosti mi, gospodar, oprosti. To je bila samo nedolžna šala.« Po nekaj trenutkih tišine, ki so se nestrpnemu Agniju zdeli daljši od večnosti, je modri gospodar zasikal v jeziku morskih kač: »Poslušaj me, nesrečni Agni! Zahtevam, da se ogenj nemudoma vrne v vsa ognjišča in tam ostane za vedno, večni plamen pa naj greje srca in duše vseh bogov in vseh ljudi, tako tudi njihove jedi. Sicer ti bo trdla predla!«