Kolikor se spomnim, je bil bivši newyorški župan Ed Koch prvi, ki je predlagal, da bi nebotičnika znova zgradili takšna, kot sta bila, in za to našel tudi veliko privržencev. Razumljivo. Na ta način bi izbrisali tragedijo iz mestne pokrajine. In ko je Ed Koch govoril o ponovni gradnji Twin Towers, je s tem izrazil upanje, da bi v New Yorku spet lahko bilo vse tako kot pred 11. septembrom 2001, in to ne samo glede stavb. Zdaj o rekonstrukciji stolpov ni več razprave. Tudi ideja o spomeniku je imela sprva veliko podpore in še nekaj dni pred koncem svojega mandata se je župan Rudolph W. Giuliani zavzel za to, da bi celotno okolico posvetili spominu na žrtve. Zanj in za mnoge druge je obseg terorističnih napadov tako nepojmljiv, da si ne morejo predstavljati, da bi na njegovem mestu lahko kdajkoli normalno delali. Pisarne so krematorij, spodnji Manhattan je velikanski kup ruševin. Toda ali je sploh mogoče zgraditi primeren spomenik za takšno tragedijo? Predlog, da bi s pomočjo luči začasno ponovno zgradili dvojčka, je z mnogih strani naletel na odobravanje, požel pa tudi kritike. Osebno se mi zdi ideja, kljub logističnim problemom, mamljiva, ker simbolizira oboje: rekonstrukcijo nebotičniških dvojčkov in spomin na tragedijo.