V naslednjih dneh je deževalo. Udeležila sem se petkovega protestnega shoda in zdelo se je, da nebo joče skupaj z nami. Ko smo se z dežniki in premraženi počasi pomikali po glavni ulici proti središču Madrida, je bilo v zraku mogoče čutiti moč in enotnost, ki človeka ne moreta pustiti ravnodušnega. Bila sem ponosna, da sem del te ogromne premikajoče se množice ljudi, ki je bila pripravljena do zadnjega diha braniti svoje prelepo mesto in ki je enoglasno obsojala teroristične aktivnosti. V tistem trenutku nas nista ločevali niti narodnost niti barva kože, edino, kar je štelo, je bilo naše prepričanje, da želimo in zahtevamo svobodo, mir, demokracijo in varnost. V petek smo bili vsi Španci. V petek smo bili vsi prebivalci Madrida.