(nadaljevanje) Po zaprosilu ima evropski raziskovalni svet ERC najvišjo avtoriteto v evropskem, bom rekel skupnem raziskovalnem, da nam oni posredujejo, bom rekel, svoje predloge. Potem, kjer je še manjkalo so bili potem naprošeni ljudje iz seznamov nacionalnih recenzentov drugih držav. Ni enostavno dobiti recenzente za tako delo, ker sem rekel, to ni pridobitna dejavnost, da ne omenjam, da je bilo delo, da so delali preko poletja tako rekoč. Te ljudje se s tem zelo izpostavljajo. Jaz nimam nobenega dvoma vnaprejšnjega, ne morem imeti, ker ne vidim motiva v to, da bi kdorkoli od njih, ki so ugledni v svojih domačih okoljih, kot recenzenti ali kot znanstveniki, postavil pod vprašaj svojo kredibilnost s tem, da bi tukaj počel stvari, pri čemer bi bil eden od petih, ki so odločali. In tukaj vidim v tabeli, kjer mi sicer kriteriji niso povsem jasni, da so pravzaprav problematizirani štirje od teh 17-ih tujih recenzentov. Med tem, ko govorimo teh domačih pravzaprav so pa to, štirje od 17-ih, če sem prej videl, domači prej omenjeni, torej Janko Burger, Alojz Krajmaja(?), Bučar in Marko Hren pa niso sodelovali pri presoji znanstvene odličnosti, ampak relevanca je z vidika strateških dokumentov Slovenije. O tem sem prej govoril. Če obstaja kakršenkoli sum, dvom, izrekel ga je eden od drugih prijaviteljev v preteklosti, ki je tudi sprožil sodni postopek, ne drži, da ni mogoče znotraj tega, po teh kriterijih spodbijati razpisa, potem je prav, da se ubere to pot. Vse drugo žal ne more dati rezultata oziroma je v konsekvenci samo, bom rekel, zamegljevanje stvari, vzbujanje dvoma v nekaj, na prejšnjega neutemeljenega. To ne more biti v interesu akademske skupnosti, lahko je v interesu politike, gospod Gorenak. Ampak ta politika zanesljivo ne prispeva k temu in takšna politika, da bi v Sloveniji lahko govorili o tem, da na tem področju napredujemo.